<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186607"><dc:title>Tragedija v Novem Sadu kot sprožilec politične participacije mladih</dc:title><dc:creator>Bulajić Tekavec,	Tian	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Durnik,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>politična participacija mladih</dc:subject><dc:subject>politična apatija</dc:subject><dc:subject>fokusni dogodki</dc:subject><dc:subject>večtokovni okvir politik</dc:subject><dc:subject>študentski protesti</dc:subject><dc:subject>Novi Sad</dc:subject><dc:description>Skoraj samoumevno je, da so mladi politično apatični, saj redko volijo in se včlanjujejo v stranke. Takšno prepričanje pade pod vprašaj, ko jih pretresljiv dogodek v nekaj dneh pripelje na ulice. V neskladju med navidezno pasivnostjo in sposobnostjo nenadne mobilizacije tiči problem, ki ga obravnava diplomsko delo.
Diplomsko delo se osredotoča na to, kdaj in zakaj se mladi politično udejstvujejo ter kakšno vlogo pri tem igrajo fokusni dogodki. Razlago ponuja Kingdonov večtokovni okvir politik. Ta pokaže, kako nenaden dogodek poveže problemski tok s tokom rešitev in političnim tokom, s čimer se odpre okno priložnosti. Delo se opre na kvalitativno študijo primera novosadske tragedije novembra 2024, ko je zrušitev nadstrešnice terjala šestnajst življenj in sprožila val študentskih protestov.
Analiza, oprta na sekundarne vire, pokaže, da so se po tragediji vsi trije tokovi združili. Ko je nesreča razkrila korupcijo pri javnih projektih, so stare zahteve po odgovornosti spet stopile v ospredje, pridružili pa so se jim protesti in pritisk iz tujine. Sledila sta odstop premierja in župana Novega Sada, v središče razprave pa so se prebile predčasne volitve. Mladi niso bili le protestna sila, ampak so prevzeli vlogo kolektivnega političnega podjetnika.
Glavna ugotovitev je, da mladi niso apatični, ampak svojo politično participacijo preoblikujejo, fokusni dogodki pa jo le aktivirajo. Za snovalce mladinskih politik to pomeni, da udejstvovanja ni mogoče meriti le skozi volitve in strankarsko članstvo, saj takšna lestvica spregleda večino tega, kar mladi počnejo. Sklepov enega primera ni mogoče posploševati, diplomsko delo pa ponuja izhodišče za primerjalne raziskave sorodnih protestov.</dc:description><dc:publisher>[T. Bulajić Tekavec]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-03 10:11:03</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186607</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
