<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186600"><dc:title>Izražanje receptorjev za inzulin in inzulinu podobni rastni dejavnik 1 v kulturi skeletnomišičnih celic</dc:title><dc:creator>Mulalić,	Anita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pirkmajer,	Sergej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>skeletnomišične celice</dc:subject><dc:subject>inzulinski receptor</dc:subject><dc:subject>receptor za inzulinu podobni rastni dejavnik 1</dc:subject><dc:description>Skeletna mišica predstavlja pomembno tarčno tkivo za delovanje inzulina in ima ključno vlogo pri uravnavanju presnove glukoze ter vzdrževanju energijskega ravnovesja organizma. Učinki inzulina in inzulinu podobnega rastnega dejavnika 1 (IGF-1) so posredovani preko inzulinskega receptorja (IR) ter receptorja za inzulinu podobni rastni dejavnik 1 (IGF-1R), ki zaradi velike strukturne homologije aktivirata številne skupne signalne poti, hkrati pa opravljata različni fiziološki vlogi. Poznavanje njunega izražanja v različnih modelih skeletne mišice je pomembno za razumevanje signalizacije, ki uravnava presnovo, rast in regeneracijo mišičnega tkiva. Namen diplomskega dela je bil določiti relativno izražanje genov INSR in IGF1R v diferenciranih primarnih človeških skeletnomišičnih celicah ter genov Insr in Igf1r v diferencirani podganji celični liniji L6. Iz celic smo izolirali skupno RNA, sintetizirali cDNA in relativno izražanje določili z metodo kvantitativne verižne reakcije s polimerazo. Dobljeni rezultati so pokazali, da sta bila oba gena izražena v obeh celičnih modelih. Relativni ravni mRNA obeh genov sta bili statistično višji v celični liniji L6 kot v primarnih človeških skeletnomišičnih celicah. V celični liniji L6 je bila relativna raven mRNA Igf1r statistično značilno višja od Insr, medtem ko se relativni ravni mRNA IGF1R in INSR v primarnih človeških skeletnomišičnih celicah nista statistično značilno razlikovali. Primerljiv vzorec rezultatov smo dobili pri vseh treh načinih normalizacije, pri čemer sta bila kot referenčna gena uporabljena PPIA in 18S rRNA. Raziskava prispeva k boljšemu razumevanju izražanja receptorjev za inzulin in IGF-1 v dveh pogosto uporabljenih in vitro modelih skeletne mišice ter predstavlja izhodišče za nadaljnje raziskave njunega izražanja in funkcionalne vloge v skeletni mišici.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-03 09:45:00</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186600</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
