Omejevanje pravic iz sistema socialne varnosti kot posledica izvršitve kaznivega dejanjaZarli, Eva (Avtor) Ambrož, Matjaž (Mentor) Mišič, Luka (Komentor) pravice iz sistema socialne varnostipolitične filozofijeustavnopravno jedro pravice do socialne varnostistrogi test sorazmernostipravne posledice obsodbeodvračilni učinekkriminalitetaKazensko pravo in pravo socialne varnosti utelešata dve bistveno različni funkciji države, kljub temu pa se posledice kazenske obsodbe vse pogosteje umeščajo prav na socialnopravno področje. Gre za skrajno obliko širšega trenda, po katerem postaja upravičenost do pravic iz sistema socialne varnosti odvisna od izpolnjevanja vedenjskih zahtev. Magistrsko diplomsko delo obravnava dve vrsti položajev: nekaznovanost kot pogoj za pridobitev pravice in obsodbo kot razlog za njen odvzem ali omejitev. Najnovejši tak primer v slovenski ureditvi je določba iz leta 2025, po kateri je pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje samostojen razlog za izplačilo denarne socialne pomoči v naravi. Odgovor na osrednje raziskovalno vprašanje, ali in pod katerimi pogoji je tako omejevanje dopustno in smotrno, delo išče s štirih vidikov. Z vidika politične filozofije je argumente za te ukrepe mogoče konstruirati v večini prevladujočih pristopov, vendar ti po lastnih merilih praviloma ne vzdržijo. Socialnopravna analiza pokaže, da ti ukrepi posegajo v ustavnopravno jedro pravice do socialne varnosti in jih je zato treba presojati po strogem testu sorazmernosti, ki ga glede na cilj specialne prevencije najverjetneje ne prestanejo. V kazenskopravnem pogledu ukrepi ustrezajo opredelitvi pravnih posledic obsodbe, zato bi se zanje morale uporabljati varovalke tega instituta, ki jim veljavne ureditve praviloma ne zadostijo. Kriminološka spoznanja pričakovanega odvračilnega učinka ne potrjujejo, hkrati pa kažejo, da sistem socialne varnosti sam po sebi deluje kot dejavnik zmanjševanja kriminalitete.E. Zarli20262026-09-03 09:00:18Magistrsko delo/naloga186595sl