<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186562"><dc:title>Analiza vzrokov in ukrepov za preprečevanje bolečine med mamografijo - sistematični pregled literature</dc:title><dc:creator>Kamenik,	Ajda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Močnik,	Urša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Alukić,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenc,	Laura	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Starc,	Tina	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>radiološka tehnologija</dc:subject><dc:subject>mamografija</dc:subject><dc:subject>bolečina</dc:subject><dc:subject>kompresija</dc:subject><dc:subject>presejalna mamografija</dc:subject><dc:subject>ženske</dc:subject><dc:description>Uvod: Mamografija je ključna slikovna metoda za zgodnje odkrivanje raka dojk, pri kateri sta za kakovostno diagnostiko bistveni pravilna tehnika slikanja in ustrezna namestitev pacientke. Kljub njeni diagnostični vrednosti lahko pacientke med pregledom občutijo bolečino ali nelagodje. Čeprav je bolečina zaščitni mehanizem telesa, lahko neprijetna izkušnja vpliva na odnos posameznic do preventivnih pregledov in njihovo pripravljenost za
nadaljnjo udeležbo. Namen: Namen diplomskega dela je bil narediti sistematični pregled literature o bolečini med mamografijo, z namenom ugotovitve vzrokov za njen pojav ter
možnih načinov za lajšanje. Cilji so preučiti psihološke in fiziološke vzroke bolečine ter oceniti tehnološke, farmakološke in nefarmakološke ukrepe, ki zmanjšujejo bolečino med mamografijo. Metode dela: Izveden je bil sistematični pregled strokovne in znanstvene literature v skladu s smernicami PRISMA. Predstavljeno literaturo smo zbrali v podatkovnih bazah: Web of Science, PubMed Central, Science Direct, EBSCO in Scopus, pri čemer smo uporabljali ključne besede: mamografija, bolečina, kompresija, presejalna mamografija in ženske. Vključili smo članke, ki so bili dostopni brezplačno in v celoti, literaturo, ki
obravnava mamografijo žensk in članke napisane po letu 2000. Zaradi pomanjkanja ustreznih slovenskih člankov smo se osredotočili na angleško literaturo. Iskanje literature je
potekalo med 7. januarjem in 18. februarjem 2026. Rezultati: V diplomsko nalogo smo vključili 15 študij iz 9 različnih držav. Večinoma so bile uporabljene presečne opazovalne
študije. Za prikaz korakov, ki so vodili do končnega nabora člankov smo uporabili model PRISMA. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da na doživljanje bolečine med mamografijo vplivajo tako psihološki kot tudi fiziološki dejavniki. Zato je potreben individualen pristop za lajšanje nelagodja, ki vključuje ustrezno komunikacijo, optimizacijo postopka ter uporabo nefarmakoloških in po potrebi farmakoloških ukrepov. S skrbno načrtovano in celostno obravnavo pacientk lahko bistveno zmanjšamo njihovo nelagodje, izboljšamo zaznavanje udobja med preiskavo in zmanjšamo strah, kar posledično poveča pripravljenost žensk za redno udeležbo pri ponovnih mamografijah. Takšen pristop ne izboljša le trenutne izkušnje posameznic, temveč ima tudi dolgoročne pozitivne učinke na uspešnost presejalnih programov in zgodnje odkrivanje raka dojke. Pomembno je, da se pri tem aktivno vključujejo tudi radiološki inženirji, saj njihova strokovnost, empatična komunikacija in pozornost do pacientk neposredno vplivajo na zaznavanje bolečine.</dc:description><dc:publisher>[A. Kamenik : U. Močnik]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-03 07:47:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186562</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
