<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186556"><dc:title>Ocena varnosti izvlečka virginskega nepozebnika (Hamamelis virginiana) kot kozmetične sestavine z uporabo pristopa s pragom toksikološkega tveganja</dc:title><dc:creator>Babnik,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakopin,	Žiga	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>izvleček virginskega nepozebnika</dc:subject><dc:subject>Cramer-jevi razredi toksičnosti</dc:subject><dc:subject>potencialni obseg absorpcije</dc:subject><dc:subject>sistemska izpostavljenost</dc:subject><dc:subject>varni dnevni odmerek</dc:subject><dc:subject>ocena varnosti</dc:subject><dc:description>Virginski nepozebnik (Hamamelis virginiana), uvrščen v družino nepozebnikovk (Hamamelidaceae), je priznano uporabljan na področju tradicionalne medicine ter sodobne dermatologije in kozmetologije. Njegove adstringentne, antibakterijske, antioksidativne, protivnetne in pomirjujoče lastnosti omogočajo lajšanje vnetnih kožnih stanj in poškodb kože. V kozmetičnih izdelkih se največkrat uporablja za nego in vlaženje kože ter blaženje razdražene kože in lasišča. V diplomski nalogi smo ocenili varnost izvlečka virginskega nepozebnika kot kozmetične sestavine z uporabo pristopa s pragom toksikološkega tveganja (TTC), ki na osnovi kemijske strukture spojin le-te razvrsti v Cramer-jeve razrede toksičnosti. Za vsakega izmed treh razredov je pripisana vrednost TTC. Z uporabo literature smo preučili kvalitativno in kvantitativno sestavo listov in lubja izvlečka ter na podlagi fizikalno – kemijskih lastnosti posamičnih sestavin, pridobljenimi s programom ChemOffice, izračunali njihov potencialni obseg absorpcije ter dnevno sistemsko izpostavljenost. Ugotovili smo, da večina sestavin izvlečka ne predstavlja tveganja za zdravje, saj njihova sistemska izpostavljenost ne presega mejnih vrednosti TTC, z izjemo hamamelitanina v izvlečku lubja nepozebnika, ki pa mejno vrednost TTC presega. Za spojine z neznano koncentracijo smo na osnovi vrednosti TTC in potencialnega obsega absorpcije določili maksimalno dopustno koncentracijo, v kateri so lahko prisotne v izvlečku. Za nekatere spojine smo uspeli pridobiti eksperimentalne vrednosti NOAEL iz toksikoloških študij in vivo, s pomočjo katerih smo izračunali varne dnevne odmerke. Ugotovili smo, da so varni dnevni odmerki v primerjavi z vrednostmi TTC in vrednostmi sistemske izpostavljenosti, večji. Predvsem pa velike razlike med vrednostmi NOAEL ter vrednostmi Cramer-jevih razredov toksičnosti nakazujejo konzervativnost pristopa TTC, ki je sicer uporaben, kadar na voljo ni dovolj eksperimentalnih podatkov o toksičnosti določene spojine. Kljub temu smo lahko na podlagi izračunov in dobljenih rezultatov ocenili, da je izvleček virginskega nepozebnika varen za uporabo v kozmetičnih izdelkih.</dc:description><dc:publisher>[S. Babnik]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-03 07:45:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186556</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
