Uporaba modificirane elektrode za elektrokemijsko določitev antibiotika sulfametoksazola v vodnem medijuHadolin, Melanija (Avtor) Kralj Cigić, Irena (Mentor) Žagar Soderžnik, Kristina (Komentor) sulfametoksazolvoltametrijasitotiskane elektrodemodifikacijaogljikovi nanomaterialiSulfametoksazol (SMX) je eden izmed pogosto uporabljenih antibiotikov, čigar koncentracija v okolju narašča, kar vzbuja skrb zaradi razvoja bakterijske odpornosti, hkrati pa ima konstantna izpostavljenost antibiotikom v vodi negativne učinke na človeško zdravje. Med klasične analizne metode za določitev antibiotikov v vodnem mediju spadajo predvsem različice kromatografskih tehnik, vendar se razvoj v zadnjem času usmerja k hitrejšim, cenovno ugodnejšim in prenosnim načinom določitve, kjer prevladujejo elektrokemijski senzorji. V magistrskem delu je bil izdelan elektrokemijski senzor za določitev SMX na osnovi sitotiskane elektrode (SPE) z ogljikovo delovno elektrodo, ki je bila modificirana s prevodnim polimerom in dodatnim ogljikovim materialom. V prvem delu je predstavljena primerjava med dvema tipoma ogljikovih elektrod: SPE z ogljikovo delovno elektrodo (SPE-C) in SPE z delovno elektrodo iz enostenskih ogljikovih nanocevk (SPE-SWCNT). Na obeh elektrodah so bile preizkušene modifikacije s prevodnimi polimeri, ogljikovimi nanomateriali in nanomateriali kovinskih oksidov. Najboljši odziv je pokazala modifikacija s kombinacijo polimetilen modrega in ogljikovih kvantnih pik. Modificirana elektroda je bila v drugem delu uporabljena za določitev elektrokemijskih lastnosti sistema in umeritvene premice, s pomočjo katere sta bili določeni meja določitve (0,1 μM) in meja zaznave (0,06 μM). V tretjem delu je elektrokemijska določitev primerjana z določitvijo s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC), kjer se je izkazalo, da sta tehniki za določitev nizkih koncentracij (okoli 0,1 μM) SMX primerljivi.20262026-09-02 11:06:46Magistrsko delo/naloga186483sl