<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186429"><dc:title>Izdelava in krmiljenje fotorealističnih avatarjev v realnem času</dc:title><dc:creator>Petkovšek,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pesek,	Matevž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>fotorealistični avatar glave</dc:subject><dc:subject>3D Gaussovo razprševanje</dc:subject><dc:subject>model FLAME</dc:subject><dc:subject>sledenje obrazu</dc:subject><dc:subject>animacija v realnem času</dc:subject><dc:subject>enokamerni zajem</dc:subject><dc:description>Izdelava fotorealističnega in krmiljivega modela človeške glave je z ročnim
modeliranjem zamudna, kakovostni obstoječi pristopi pa temeljijo na zajemu z
več kamerami in so za običajnega uporabnika nedosegljivi. V diplomskem delu
smo zgradili celovit cevovod, ki iz posnetka ene kamere izdela fotorealističen
in krmiljiv avatar glave ter ga v živo krmili s kamero. Obrazu smo sledili z
orodjem VHAP, ki oceni parametre modela FLAME, avatar pa smo zgradili s
projektom GaussianAvatars, ki Gaussove primitive veže na trikotnike mreže.
Pripravljalni in sprotni cevovod sta ločena in se srečata le pri parametrih
modela FLAME, zato je vir teh parametrov zamenljiv brez ponovnega učenja
avatarja. Na istem avatarju smo tako primerjali objavljeno preslikavo obraznih
koeficientov ogrodja MediaPipe in lastni hibridni pristop z regresorjem SMIRK,
ki mu oceno pogleda dodamo iz obraznih koeficientov. Izpeljali smo linearno
pretvorbo med izraznima bazama različic modela FLAME, zapiranje vek pa
prenesli z neposrednim premikom oglišč. Razvili smo tudi program za vodeni
zajem, ki uporabnika usmerja k enakomerni pokritosti poz glave in sproti
preverja ostrino.
Hibridni pristop je dal opazno kakovostnejšo animacijo, razlika pa se
pokaže prav pri deformacijah, ki jih izrazna baza modela FLAME ne zajame, predvsem pri zapiranju vek. Krmiljenje teče v realnem času na eni
potrošniški grafični kartici. Pokazali smo tudi, da na kakovost zelo vplivata
ostrina posnetka in enakomerna pokritost poz glave ter da privzete nastavitve
zgoščevanja med daljšim učenjem močno povečajo število primitivov, ne da bi
izboljšale kakovost. Uporaben obseg zornih kotov ustreza obsegu, zajetemu
med snemanjem.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-09-01 13:20:08</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186429</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
