Vrednotenje učinkov zaviralcev mitohondrijskega ionskega kanala Kv1.3 z novimi kemijskimi skupinami za ciljanje mitohondrijev na celično linijo adenokarcinoma izvodil pankreasa COLO-357Trop, Špela (Avtor) Žiberna, Lovro (Mentor) Repas, Jernej (Komentor) rak trebušne slinavkeionski kanal Kv1.3kemijske skupine za ciljanje mitohondrijevmitohondrijsko dihanjeapoptozacelična viabilnostRak trebušne slinavke se uvršča med tumorje z visoko umrljivostjo in strmo naraščajočo incidenco. K slabemu izidu pomembno prispeva pogosto pozno odkritje, ko se je tumor že razširil. Zdravljenje raka trebušne slinavke ostaja zahtevno in pogosto neučinkovito, zato je ključen razvoj novih učinkovin z delovanjem na nove tarče. Ena od obetavnih tarč so ionski kanali Kv1.3, med drugim povezani s kroničnim vnetjem in napredovanjem raka. Zaviranje Kv1.3 na notranji mitohondrijski membrani sproži apoptozo rakavih celic, obenem pa imajo rakave celice praviloma višji (bolj negativen) mitohondrijski membranski potencial v primerjavi z zdravimi celicami. Slednje omogoča ciljano dostavo učinkovin, ki v svoji strukturi vsebujejo lipofilne kationske kemijske skupine za ciljanje mitohondrijev (MTM). Med slednjimi skupinami predstavlja zlati standard trifenilfosfonijev kation, vendar njegovi konjugati z lipofilnimi učinkovinami nespecifično zavirajo delovanje mitohondrijev neodvisno od zaviranja Kv1.3, kar bi lahko privedlo do neželenih učinkov. Na fakulteti so zato sodelavci razvili dve novi MTM na osnovi piridina, ki so ju preko distančnika konjugirali s psoralenom in tako sintetizirali dva nova zaviralca mitohondrijskega Kv1.3 (spojini EID-58 in EID-63). Namen magistrske naloge je bil ovrednotiti njun privzem v mitohondrije ter njuno delovanje na preživetje in celično smrt celic adenokarcinoma izvodil trebušne slinavke COLO-357 v primerjavi z znanim psoralenskim zaviralcem mitohondrijskega Kv1.3, ki kot MTM vsebuje trifenilfosfonij (PAPTP oziroma spojina EID-6). Obenem smo preučili tudi njuno delovanje na mitohondrijsko dihanje. Učinke zaviralcev Kv1.3 z novima MTM smo primerjali tudi z učinki njunih decilnih analogov kot modelnih konjugatov novih MTM s sicer inertnim tovorom s primerljivo lipofilnostjo (spojini EID-111 in EID-112), da bi lahko ločili specifične učinke zaradi zaviranja Kv1.3 od nespecifičnih zaviralnih učinkov lipofilnih konjugatov z novimi MTM. Ugotovili smo, da je skupni privzem obeh zaviralcev Kv1.3 z novima MTM v celico močno odvisen od mitohondrijskega membranskega potenciala, kar kaže na njuno učinkovito akumulacijo v mitohondrijih. Od mitohondrijskega potenciala odvisen delež privzema EID-63 in še posebej EID-58 je bil znatno manjši od EID-6, kar se sklada z njuno manjšo potentnostjo v testu celične viabilnosti in testu apoptoze. Ne glede na to sta oba zaviralca Kv1.3 z novima MTM zmanjšala viabilnost celic in sprožila apoptozo, pri čemer sta viabilnost celic zavrla pri znatno nižjih koncentracijah v primerjavi z njunima decilnima analogoma. Tako nova zaviralca Kv1.3 kot njuna decilna analoga sta močno zavrla mitohondrijsko dihanje, za razliko od EID-6 pa nista imela opaznega odklopnega učinka. Novi MTM torej učinkovito dostavljata zaviralce Kv1.3 v mitohondrije, vendar močno zavirata mitohondrijsko respiracijo, zato bi ju morali ovrednotiti še na zdravih kontrolnih celicah.[Š. Trop]20262026-09-01 08:45:45Magistrsko delo/naloga186402sl