<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186343"><dc:title>Računalniška sinteza zvoka na osnovi gibanja telesa</dc:title><dc:creator>PERŠIN,	MAJ ŽAN	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ples</dc:subject><dc:subject>glasba</dc:subject><dc:subject>sinusno valovanje</dc:subject><dc:subject>Python</dc:subject><dc:subject>računalniški vid</dc:subject><dc:subject>sinteza zvoka</dc:subject><dc:subject>zvočenje podatkov</dc:subject><dc:subject>interpolacija</dc:subject><dc:subject>amplitudna modulacija</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sem si zamislil program, ki združuje moji dve vzporedni karieri: elektrotehniko in ples. Osnovna ideja je izhajala iz vprašanja, kako bi bilo mogoče gibanje pretvoriti v zvok. Vedno, ko se plesalec giblje v tišini, si v glavi ustvarja glasbo. Cilj je bil razviti prototip programa, v katerem glasba sledi gibanju in ne obratno.

V programu je bilo treba združiti tehnologije za zajem gibanja in sintezo zvoka. Za razvoj programa sem uporabil programski jezik Python zaradi velike razpoložljivosti knjižnic, ki omogočajo povezovanje obeh področij. Za računalniški vid in zajemanje položajev telesa sem uporabil knjižnici OpenCV in MediaPipe, knjižnici NumPy in SoundDevice pa za sintezo in predvajanje zvoka.

S kamero zajeti položaji telesa se shranijo v matrike, nad katerimi lahko izvajamo matematične operacije in jih pretvorimo v zvočne valove. S položajem glave so povezane frekvence akorda, pri čemer frekvence ohranjajo medsebojna razmerja, njihova absolutna višina pa se spreminja glede na višino glave. Razdalja med rokama vpliva na zadušenost akorda, hitrost gibanja rok pa določa glasnost najvišjih frekvenc.

Zvok s takim preslikovanjem gibanja je bil premalo razgiban, zato sem v program vključil tudi sprožilce, vezane na položaje rok in nog. Za to sem potreboval funkcijo, ki posnema zvok klavirja. Ko noge presežejo višino bokov, se sproži naključen nižji ton z daljšim pojemanjem zvoka iz pentatonične lestvice C-dur, ko pa roke presežejo višino glave, se sproži naključen višji ton s krajšim zvočnim pojemanjem. Ti dogodki prispevajo k večji izraznosti in glasbeni raznolikosti.

Rezultati kažejo, da razvit prototip omogoča smiselno pretvorbo gibanja v zvok, ki zadovoljivo odraža značilnost gibanja. S tem je dosežen osnovni cilj diplomskega dela, kjer telo postane inštrument za ustvarjanje glasbe in predstavlja primer povezovanja računalniškega vida, sinteze zvoka in umetniškega izražanja ter odpira možnost za nadaljnji razvoj.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-31 11:30:34</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186343</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
