<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186332"><dc:title>Prednosti in slabosti elektronskih in papirnih vlog v upravnem poslovanju z vidika zaposlenih na upravnih enotah</dc:title><dc:creator>Barle,	Larisa	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dečman,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>digitalna preobrazba javne uprave</dc:subject><dc:subject>vloge</dc:subject><dc:subject>hibridno poslovanje</dc:subject><dc:subject>upravne enote</dc:subject><dc:subject>administrativna obremenitev</dc:subject><dc:subject>učinkovitost upravnega poslovanja</dc:subject><dc:subject>tematska analiza</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava prednosti in slabosti elektronskih ter papirnih vlog v upravnem poslovanju z vidika zaposlenih na upravnih enotah. V teoretičnem delu so predstavljene temeljne značilnosti digitalne preobrazbe javne uprave, vloga vlog kot temelja upravnih postopkov ter vpliv hibridnega modela poslovanja na organizacijo dela in učinkovitost upravnih enot. Empirični del temelji na polstrukturiranih intervjujih s šestimi vodilnimi uslužbenci različnih upravnih enot v Sloveniji. Podatki so analizirani s pomočjo tematske analize.
Rezultati raziskave kažejo, da zaposleni elektronske vloge (zlasti oddane prek portala eUprava) ocenjujejo kot bistveno bolj učinkovite, saj zmanjšujejo administrativno breme, pospešujejo obravnavo zadev in zmanjšujejo število nepopolnih vlog. Po drugi strani osebne papirne vloge omogočajo neposreden stik s strankami in takojšnjo pomoč pri izpolnjevanju, kar je ključno za starejše in digitalno manj pismene uporabnike. Hibridni sistem poslovanja predstavlja največji organizacijski izziv, saj vodi do podvajanja administrativnih nalog in povečane časovne ter mentalne obremenitve zaposlenih. Nepopolne vloge so občutno pogostejše pri papirni oddaji, medtem ko elektronski sistemi s preverjanjem obveznih polj in prilog znatno zmanjšujejo število napak.
Za uspešno digitalno preobrazbo javne uprave je zato nujno uravnoteženje med tehnološkim napredkom in ohranjanjem inkluzivnosti. Popolna digitalizacija v bližnji prihodnosti ni realna zaradi obstoječega digitalnega razkoraka. Delo zaključuje s praktičnimi predlogi za optimizacijo hibridnega modela, med katerimi izstopajo postopna razširitev uporabe tehnologij OCR, ciljna usposabljanja zaposlenih, krepitev Digi info točk ter nadaljnja standardizacija postopkov znotraj informacijskih sistemov.</dc:description><dc:publisher>[L. Barle]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-31 10:35:07</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186332</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>