Učinek pripravka iz človeške amnijske membrane na vnetje in oksidativni stres na modelu intersticijskega cistitisa in vitroBoc, Eva (Avtor) Erdani Kreft, Mateja (Mentor) Kuret, Tadeja (Komentor) humana amnijska membranaizvlečekintersticijski cistitisvnetjeoksidativni stresIntersticijski cistitis (IC) je kronično vnetje sečnega mehurja, za katerega vzrok ni znan, patofiziologija pa ostaja ne povsem pojasnjena. V raziskavi smo želeli oceniti možnost uporabe izvlečka humane amnijske membrane (hAM) kot terapevtskega sredstva pri zdravljenju IC, kar smo preverjali z uporabo celične linije SV-HUC-1. In vitro model IC smo vzpostavili z dodatkom encima glukoza oksidaza (GO) v hranilni medij, kar je sprožilo oksidativni stres in vnetje. Proučevali smo 4 skupine različno tertiranih celic SV-HUC-1: (1) celice, izpostavljene GO prvih 24 ur od skupno 48 ur gojenja (kontrolna skupina); (2) celice, izpostavljene GO vseh 48 ur; (3) celice, izpostavljene prvih 24 ur GO in naslednjih 24 ur GO in izvlečku hAM; (4) celice, izpostavljene prvih 24 ur GO in naslednjih 24 ur izvlečku hAM. Z metodo qPCR smo analizirali izražanje genov, z metodami ELISA, s prenosom proteinov western in imunooznačevanjem pa izražanje proteinov, povezanih z vnetjem, oksidativnim stresom, celičnimi stiki in diferenciacijo. Med štirimi eksperimentalnimi skupinami je primerjava skupine, tretirane z GO, s kontrolno skupino potrdila uspešno sprožitev oksidativnega stresa in vnetja. Za oceno učinka hAM smo skupino, tretirano z GO in hAM, primerjali s skupino, tretirano le z GO po 48 urah. Protivnetni učinek je potrdilo statistično značilno manjše izražanje genov IL6, IL8, CXCL1, CXCL10, NFKB1, NFKB2, CD274 ter proteinov IL-6, IL-8, CXCL1 in pJAK1; pri genih STAT1, IRF9, IFNGR1, IFNGR2 ter proteinih CXCL10 in NF-κB p50 je bil prisoten trend zmanjšanja. Antioksidativnega učinka hAM nismo uspeli zanesljivo potrditi; izražanje SOD2 in CAT, se je sicer statistično značilno povečalo, v izražanju GSS in GPX1 je bil nakazan trend zmanjšanja, pri izražanju NFE2L2, NQO1 in HMOX1 pa ni bilo opaznih razlik. Da hAM spodbuja izražanje genov povezanih z diferenciacijo urotelijskih celic ter genov povezanih s celičnimi stiki sta potrdila statistično značilno večje izražanje TJP1 in KRT13. Z imunooznačevanjem smo potrdili statistično značilno večje izražanje proteinov ZO1 in KRT13. Naši rezultati potrjujejo protivnetni in delno tudi antioksidativni učinek hAM ter njen spodbuden učinek na obnovo medceličnih stikov in diferenciacijo urotelija.[E. Boc]20262026-08-31 07:16:53Magistrsko delo/naloga186322sl