<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186296"><dc:title>Samoocena telesne dejavnosti, sedentarnega vedenja in spalnih navad med študenti zdravstvene nege in babištva</dc:title><dc:creator>Kovač,	Andrej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kvas,	Andreja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kamenšek,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajnič,	Manca	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>tveganja vedenja</dc:subject><dc:subject>čas študija</dc:subject><dc:subject>zdravje</dc:subject><dc:subject>preventiva</dc:subject><dc:subject>življenjski slog</dc:subject><dc:description>Uvod: Med študenti zdravstvene nege in babištva je skrb za zdrav življenjski slog pogosto otežena zaradi mnogih študijskih obveznosti, kliničnega usposabljanja in usklajevanja le tega z zasebnim življenjem. Redna telesna dejavnost, omejevanje sedentarnega vedenja in kakovostno spanje so ključne komponente, ki vplivajo na njihovo telesno in duševno zdravje ter njihovo prihodnjo vlogo pri promociji zdravja. Namen: Z raziskavo smo želeli ugotoviti samooceno stopnje telesne dejavnosti, obsega sedentarnega vedenja in spalnih vzorcev pri študentih študijskih programov Zdravstvena nega in Babištvo na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani ter preveriti, v kolikšni meri izpolnjujejo priporočila Svetovne zdravstvene organizacije in Nacionalne fundacije za spanje. Metode dela: V presečni kvantitativni raziskavi je sodelovalo 259 študentov zdravstvene nege in babištva v študijskem letu 2025/2026. Podatki so bili zbrani z anonimnim spletnim vprašalnikom, ki je vključeval sklop vprašanj o samooceni telesne dejavnosti, sedentarnih navadah in spanju iz nacionalnega vprašalnika Z zdravjem povezan vedenjski slog 2024. Za analizo podatkov smo uporabili opisno statistiko ter neparametrične teste za primerjavo med skupinama glede na spol, študijski program in letnik študija pri stopnji značilnosti p = 0,05. Rezultati: Večina udeležencev je poročala o visoki ravni telesne dejavnosti ter o doseganju ali preseganju priporočil Svetovne zdravstvene organizacije glede telesne dejavnosti. Kljub temu so udeleženci samoocenili več ur sedentarnega vedenja dnevno, zlasti med tednom, ter pogosto nedoseganje priporočene dolžine spanja. Ob koncu tedna je bila dolžina spanja daljša, kar  lahko nakazuje nadomeščanje spalnega dolga, pri nekaterih udeležencih pa je presegala priporočeni razpon. Daljši čas pred zasloni je bil povezan z nižjo ravnjo telesne dejavnosti in slabšim doseganjem priporočil glede telesne dejavnosti. Razprava in zaključek: Ugotovitve kažejo, da so udeleženci študijskih smeri zdravstvene nege in babištva kljub samoocenjeni visoki ravni telesne dejavnosti izpostavljeni prekomernemu sedentarnemu vedenju ter neustreznim navadam spanja, kar lahko negativno vpliva na njihovo zdravje. Rezultati poudarjajo potrebo po celostnem pristopu v visokošolskem okolju, usmerjenem v spodbujanje redne telesne dejavnosti, zmanjševanje sedentarnega vedenja ter izboljšanje spalnih navad. Takšni ukrepi lahko pomembno prispevajo h krepitvi skrbi študentov za lastno zdravje ter jih podprejo pri oblikovanju njihove prihodnje profesionalne vloge na področju promocije zdravja.</dc:description><dc:publisher>[A. Kovač]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-30 07:47:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186296</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>