<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186260"><dc:title>Analiza učinkovitosti alternativnih modelov za učenje temeljnih postopkov oživljanja</dc:title><dc:creator>Račič,	Pia	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Slabe,	Damjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dolenc,	Eva	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Fošnarič,	Miha	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sotler,	Robert	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>stisi prsnega koša</dc:subject><dc:subject>usposabljanje laikov</dc:subject><dc:subject>usposabljanje v izobraževalnih ustanovah</dc:subject><dc:subject>primerjava modelov</dc:subject><dc:description>Uvod: Temeljni postopki oživljanja (TPO) predstavljajo ključen ukrep ob nenadnem
srčnem zastoju, pri katerem ima hitro in pravilno izvajanje stisov prsnega koša (SPK)
pomembno vlogo. Za učinkovito učenje TPO se pogosto uporabljajo standardni modeli,
vendar njihova uporaba zaradi finančnih in organizacijskih omejitev ni vedno mogoča v
vseh okoljih. Zaradi tega se pojavljajo alternativni modeli, ki bi lahko omogočili širšo
dostopnost izobraževanja na področju TPO. Namen: Namen diplomskega dela je bil
ugotoviti primernost dveh alternativnih modelov za učenje SPK v primerjavi s standardnim
modelom za učenje TPO. Raziskava se je osredotočila na primerjavo izvajanja SPK na
alternativnih modelih, srček iz pene in ekomodel, predvsem glede določitve primernega
mesta za izvajanje stisov in doseganja priporočene frekvence stisov. Metode dela:
Raziskava je bila izvedena v simuliranem okolju. Vključenih je bilo 54 študentov
zdravstvenih smeri, ki so izvajali SPK na treh različnih modelih: standardnem modelu,
alternativnem modelu srček iz pene, položenem na silhueto trupa, in alternativnem
ekomodelu. SPK so testiranci na vsakem modelu izvajali eno minuto. Za merjenje
frekvence SPK je bila uporabljena plošča Kistler 9286 AA, poleg objektivnih meritev pa so
udeleženci posamezne modele ocenili tudi s pomočjo evalvacijskega vprašalnika.
Rezultati: Vsi udeleženci so pri vseh treh modelih pravilno določili mesto za izvajanje
SPK. Pri frekvenci SPK so bile ugotovljene razlike med modeli. Povprečna frekvenca SPK
je bila najvišja pri standardnem modelu (112 ± 13 stisov/minuto), sledila sta srček (107 ±
17 stisov/minuto) in ekomodel (106 ± 19 stisov/minuto), pri čemer so bile vse vrednosti
znotraj priporočenega območja. Udeleženci so kot najbolj primeren model ocenili
standardni model, sledil mu je srček, najmanj primeren pa je bil ekomodel. Pri
alternativnih modelih so kljub določenim omejitvam prepoznali možnost uporabe pri
učenju osnovnih elementov TPO. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da sta
alternativna modela primerna za učenje osnovnih elementov SPK, saj omogočata določitev
učenja pravilnega mesta in izvajanje primerne frekvence stisov. Kljub temu standardni
model ostaja najprimernejši pripomoček za usposabljanje TPO v zdravstvenem učnem
okolju. Alternativna modela predstavljata možnost uporabe predvsem v okoljih, kjer
standardni modeli niso dostopni, ter lahko pripomoreta k širjenju znanja TPO.</dc:description><dc:publisher>[P. Račič]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-29 07:46:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186260</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
