Analiza učinkovitosti alternativnih modelov za učenje temeljnih postopkov oživljanjaRačič, Pia (Avtor) Slabe, Damjan (Mentor) Dolenc, Eva (Komentor) Fošnarič, Miha (Komentor) Sotler, Robert (Recenzent) diplomska delazdravstvena negastisi prsnega košausposabljanje laikovusposabljanje v izobraževalnih ustanovahprimerjava modelovUvod: Temeljni postopki oživljanja (TPO) predstavljajo ključen ukrep ob nenadnem srčnem zastoju, pri katerem ima hitro in pravilno izvajanje stisov prsnega koša (SPK) pomembno vlogo. Za učinkovito učenje TPO se pogosto uporabljajo standardni modeli, vendar njihova uporaba zaradi finančnih in organizacijskih omejitev ni vedno mogoča v vseh okoljih. Zaradi tega se pojavljajo alternativni modeli, ki bi lahko omogočili širšo dostopnost izobraževanja na področju TPO. Namen: Namen diplomskega dela je bil ugotoviti primernost dveh alternativnih modelov za učenje SPK v primerjavi s standardnim modelom za učenje TPO. Raziskava se je osredotočila na primerjavo izvajanja SPK na alternativnih modelih, srček iz pene in ekomodel, predvsem glede določitve primernega mesta za izvajanje stisov in doseganja priporočene frekvence stisov. Metode dela: Raziskava je bila izvedena v simuliranem okolju. Vključenih je bilo 54 študentov zdravstvenih smeri, ki so izvajali SPK na treh različnih modelih: standardnem modelu, alternativnem modelu srček iz pene, položenem na silhueto trupa, in alternativnem ekomodelu. SPK so testiranci na vsakem modelu izvajali eno minuto. Za merjenje frekvence SPK je bila uporabljena plošča Kistler 9286 AA, poleg objektivnih meritev pa so udeleženci posamezne modele ocenili tudi s pomočjo evalvacijskega vprašalnika. Rezultati: Vsi udeleženci so pri vseh treh modelih pravilno določili mesto za izvajanje SPK. Pri frekvenci SPK so bile ugotovljene razlike med modeli. Povprečna frekvenca SPK je bila najvišja pri standardnem modelu (112 ± 13 stisov/minuto), sledila sta srček (107 ± 17 stisov/minuto) in ekomodel (106 ± 19 stisov/minuto), pri čemer so bile vse vrednosti znotraj priporočenega območja. Udeleženci so kot najbolj primeren model ocenili standardni model, sledil mu je srček, najmanj primeren pa je bil ekomodel. Pri alternativnih modelih so kljub določenim omejitvam prepoznali možnost uporabe pri učenju osnovnih elementov TPO. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da sta alternativna modela primerna za učenje osnovnih elementov SPK, saj omogočata določitev učenja pravilnega mesta in izvajanje primerne frekvence stisov. Kljub temu standardni model ostaja najprimernejši pripomoček za usposabljanje TPO v zdravstvenem učnem okolju. Alternativna modela predstavljata možnost uporabe predvsem v okoljih, kjer standardni modeli niso dostopni, ter lahko pripomoreta k širjenju znanja TPO.[P. Račič]20262026-08-29 07:46:47Diplomsko delo/naloga186260sl