Vpliv nizkih ravni oksidativnega stresa na normalne urotelijske celice biomimetičnega in vitro modela intersticijskega cistitisaGrm, Mark (Avtor) Kuret, Tadeja (Mentor) Erdani Kreft, Mateja (Komentor) biomimetični modelintersticijski cistitisprašičje urotelijske celiceoksidativni stresIntersticijski cistitis (IC) je kronično vnetje sečnega mehurja neznanega vzroka in z ne povsem jasno patofiziologijo. V raziskavi smo želeli vzpostaviti in podrobno analizirati nov biomimetični in vitro model IC. Uporabili smo kulturo normalnih urotelijskih celic prašiča (Sus scrofa domestica) in jih izpostavili nizkim ravnem oksidativnega stresa, ki smo ga sprožili z dodatkom encima glukaza oksidaze (GO) v hranilni medij za 24 ur. Raziskovali smo vpliv oksidativnega stresa na delno diferencirane (dd) in visoko diferencirane (vd) urotelijske celice. S testom viabilnosti smo kot najbolj primerno koncentracijo GO za posnemanje oksidativnega stresa določili 20 mE/mL. Z merjenjem transepitelijske upornosti (TER) in analizo permeabilnosti dekstrana-TRITC (70 kDa) smo proučevali vpliv oksidativnega stresa na prepustnost urotelija, z imunooznačevanjem pa njegov vpliv na izražanje dveh proteinov medceličnih stikov, okludina in E-kadherina. Z uporabo vrstične in presevne elektronske mikroskopije smo proučevali vpliv oksidativnega stresa na diferenciacijo in ultrastrukturo celic. Opazili smo statistično značilne razlike povečane prepustnosti dd celic po izpostavitvi oksidativnemu stresu, kar kaže na njihovo manjšo odpornost na oksidativni stres v primerjavi z vd celicami. Čeprav pri ostalih analizah nismo zaznali statistično značilnih razlik, so bili prisotni trendi, ki nakazujejo, da je oksidativni stres v vzpostavljenem urotelijskem modelu zmanjšal izražanje okludina in E-kadherina in znižal njegov TER. Prav tako smo opazili, da je oksidativni stres znižal stopnjo diferenciacije urotelijskih celic in vplival na nekatere njihove ultrastrukturne značilnosti.[M. Grm]20262026-08-29 07:26:12Magistrsko delo/naloga186245sl