Radijska pokritost decentraliziranega omrežja MeshtasticParadiž, Tjaš (Avtor) Batagelj, Boštjan (Mentor) Blatnik, Aljaž (Komentor) MeshtasticLoRafaktor razširitvedoseg radijskega signalamodel FSPLmodel Okumura-Hatasprejemna občutljivostbilanca zvezeDecentralizirana brezžična omrežja, kot je odprtokodni sistem Meshtastic, ne zahtevajo obstoječe infrastrukture, mobilnih omrežij ali povezave v internet, zato so uporabna tudi ob izpadu komunikacijske infrastrukture. Osnovna enota sistema je vozlišče, naprava z LoRa radijskim modulom in mikroprocesorjem, ki poleg lastnega prometa posreduje tudi sporočila drugih vozlišč. Uporabniki do omrežja dostopajo s povezavo na bližnje vozlišče prek mobilne aplikacije in si izmenjujejo kratka besedilna sporočila, podobna klasičnim SMS-om. Parametri LoRa so v sistemu združeni v konfiguracijske profile, na primer LongFast, MediumFast, ShortSlow in ShortFast, ki določajo kompromis med dosegom in hitrostjo prenosa. Naloga obravnava radijsko pokritost sistema Meshtastic z dveh vidikov: dejanskega dosega v realnem okolju ter mejne sprejemne občutljivosti pri različnih profilih LoRa. V sklopu terenskega preizkusa je bil s pomočjo dveh vozlišč, RAK4631 kot fiksne bazne postaje in Heltec V3 kot mobilnega vozlišča, ter modula RangeTest izmerjen doseg profila LongFast po treh trasah: skozi naselje, po urbanem območju z delom neposredne vidljivosti ter skozi gozd. Izmerjeno slabljenje poti je bilo primerjano z modeloma FSPL in Okumura-Hata. V laboratorijskem delu je bila s kaskado RF slabilnikov in generatorjem šuma simulirana radijska pot med vozliščema, s čimer je bila za profile LongFast, MediumFast, ShortSlow in ShortFast določena mejna vrednost bilance zveze (link budget) ter primerjana s teoretičnimi vrednostmi proizvajalca. Izmerjeno slabljenje je na terenu preseglo napoved modela FSPL za 40 do 70 dB, medtem ko se je model Okumura-Hata dobro ujemal z meritvami v pogojih neposredne vidljivosti. V nobenem od treh scenarijev signal ni dosegel meje zanesljivega dekodiranja, kar pomeni, da je bil doseg omejen z dolžino izbranih tras in ne z zmogljivostjo sprejemnika. Laboratorijske meritve so pokazale ujemanje izmerjenega bilance zveze s teoretičnimi vrednostmi proizvajalca na 0,7 do 3,0 dB natančno, vrstni red profilov glede na doseženo bilanco zveze pa je v celoti sledil pričakovanemu vrstnemu redu glede na faktor razširitve SF. Primerjava obeh delov naloge kaže, da bi sistem pri profilu LongFast in realnih pogojih dosegel doseg reda nekaj kilometrov, kar sicer precej presega razdalje, preizkušene s terensko meritvijo.20262026-08-28 13:25:08Diplomsko delo/naloga186229sl