Razvoj in validacija testne baterije vprašalnikov za oceno kakovosti spanja pri mladostnikih v SlovenijiMlakar, Ajda (Avtor) Kukec, Andreja (Avtor) Gnidovec Stražišar, Barbara (Avtor) mladostnikispanjehigiena spanjakakovost spanjačezmerna dnevna zaspanostkronotippsihometrična validacijaaktigrafijaSlovenijaOzadje: Spanje je pomemben dejavnik telesnega in duševnega zdravja ter vsakodnevnega delovanja mladostnikov. V tem razvojnem obdobju se zaradi bioloških sprememb, zamika cirkadianega ritma, šolskih obremenitev ter mnogih socialnih in vedenjskih sprememb poveča tveganje za nezadostno in manj kakovostno spanje. Celostno spremljanje spanja mladostnikov v Sloveniji je bilo doslej omejeno zaradi manjka kulturno prilagojenih in psihometrično preverjenih merskih instrumentov. Namen: Namen doktorske disertacije je bil oblikovati, kulturno prilagoditi in psihometrično ovrednotiti slovensko baterijo vprašalnikov za ocenjevanje higiene in kakovosti spanja, čezmerne dnevne zaspanosti ter kronotipa pri mladostnikih. Dodatno smo želeli oceniti razširjenost težav s spanjem pri slovenskih mladostnikih in preučiti povezanost kazalnikov spanja z biološkimi, psihološkimi, socialnimi in okoljskimi dejavniki. Metode: Raziskava je potekala v več fazah. V prvi fazi so bili mednarodno uveljavljeni vprašalniki prevedeni, kulturno prilagojeni in vsebinsko validirani s strani heterogene skupine enajstih strokovnjakov. V drugi fazi je bila izvedena nacionalna presečna raziskava med učenci osmih razredov osnovnih šol ter dijaki prvih in tretjih letnikov srednjih šol. Končni vzorec je obsegal 3314 mladostnikov, starih od 12 do 19 let (M = 15,43; SD = 1,65), med katerimi je bilo 51,51 % deklet. Uporabljene so bile Mladostniška lestvica higiene spanja, daljša in krajša različica Mladostniške lestvice spanja in budnosti, Pediatrična lestvica dnevne zaspanosti, Epworthova lestvica zaspanosti za otroke in mladostnike ter Lestvica jutranjosti in večernosti za otroke. Psihometrične značilnosti so bile preverjene z analizami zanesljivosti in konstruktne veljavnosti, eksploratorno in konfirmatorno faktorsko analizo in analizami merske invariantnosti; s pomočjo regresijskih modelov so bili dodatno izpostavljeni napovedniki preučevanih kazalnikov spanja. V tretji fazi je bilo pri podskupini 26 mladostnikov izvedeno tudi večdnevno spremljanje spanja s pomočjo aktigrafije. Rezultati: V prvi fazi raziskave je strokovna skupina potrdila vsebinsko ustreznost oblikovane baterije vprašalnikov, pri čemer so bile na podlagi ocen jasnosti, ustreznosti in faktorske veljavnosti izvedene potrebne jezikovne in kulturne prilagoditve posameznih postavk. V drugi fazi so psihometrične analize prav tako potrdile ustrezno zanesljivost, konstruktno veljavnost in primerljivost slovenskih različic instrumentov z originalnimi, s čimer je bila vzpostavljena metodološka podlaga za celostno ocenjevanje različnih kazalnikov spanja pri slovenskih mladostnikih. Rezultati nacionalne raziskave so pokazali, da so neustrezne spalne navade, slabša kakovost spanja in čezmerna dnevna zaspanost med mladostniki prisotne, čeprav je le majhen delež poročal o diagnosticiranih motnjah spanja. Psihološke obremenitve mladostnikov so se izkazale kot eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za neugodne izide spanja. Posamezni kazalniki spanja so bili dodatno povezani z uporabo elektronskih naprav pred spanjem, poznim učenjem, dnevnimi dremeži, uživanjem kofeina, energijskih pijač, nikotina in alkohola. V tretji fazi je spremljanje spanja z aktimetri pokazalo izrazito variabilnost spalnih vzorcev med posamezniki različnih starosti ter razlike med šolskimi in prostimi dnevi. Pri pomembnem deležu mladostnikov je bilo ugotovljeno nezadostno trajanje oz. slabša konsolidacija spanja. Ugotovitve vseh treh faz tako potrjujejo, da je spanje mladostnikov večdimenzionalen pojav, ki ga ni mogoče ustrezno pojasniti z enim samim dejavnikom tveganja. Zaključek: Raziskava je vzpostavila metodološko podlago za standardizirano in večdimenzionalno ocenjevanje spanja slovenskih mladostnikov ter pokazala, da njihovega spanja ni mogoče pojasniti z enim samim dejavnikom. Ugotovitve utemeljujejo uporabo oblikovane baterije vprašalnikov v nadaljnjih raziskavah in pri spremljanju zdravja mladostnikov ter podpirajo zgodnje prepoznavanje ogroženih skupin in razvoj večkomponentnih preventivnih ukrepov v zdravstvenem, vzgojno-izobraževalnem in družinskem okolju. 20262026-08-28 12:55:52Neznano186221slSlovenija / Slovenia2024