<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186207"><dc:title>Center za tujce kot zapor in taborišče: vsakdanje življenje zaprtih oseb</dc:title><dc:creator>Kacjan,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zorn,	Jelka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>migracije</dc:subject><dc:subject>detencija</dc:subject><dc:subject>totalna ustanova</dc:subject><dc:subject>vsakdanje življenje</dc:subject><dc:subject>policijsko nasilje</dc:subject><dc:subject>Center za tujce.</dc:subject><dc:description>Center za tujce v Velikem Otoku pri Postojni je policijska institucija, namenjena pridržanju in odstranjevanju tujcev iz države. Kljub uradnem diskurzu, ki migracijsko detencijo opisuje z evfemizmi, kot so »omejitev gibanja«, »nastanitev« in »bivanje«, pričevanja zaprtih oseb razkrivajo izkušnjo totalne institucije, zaznamovane z nasiljem, ponižanjem in kršenjem človekovih pravic.
V teoretičnem delu predstavim epistemološki pristop dekolonizacije k raziskovanju, normaliziram seljenje ljudi skozi zgodovino in prikažem nasilje mejnih režimov. Kot analitično ogrodje za razumevanje migracijske detencije uporabim Goffmanov koncept totalnih ustanov, Agambenovo teorijo izrednega stanja in golega življenja ter Mbembejevo nekropolitiko. V nadaljevanju opišem zgodovinski razvoj zapiranja tujcev v Sloveniji in pravno podlago za delovanje Centra za tujce. V zaključku teoretičnega dela predstavim socialnodelovne metode, ki temeljijo na radikalnem in protirasističnem socialnem delu. 
Migracijska detencija je v Sloveniji raziskana predvsem iz vidika pravne ureditve, migracijskih politik in človekovih pravic, bistveno manj pa je znanega o vsakdanjem življenju zaprtih oseb in o tem, kako zapiranje razumejo ter doživljajo. V empiričnem delu, ki temelji na kvalitativni raziskavi, s pomočjo intervjujev in analize sekundarnega gradiva predstavim pet področij detencije v Centru za tujce: vsakdanje življenje zaprtih oseb, institucionalni režim, mehanizmi nadzora, discipliniranja in izolacije, strategije soočanja in odpora ter primerjava policijskega (tj. uradnega) diskurza z izkušnjami zaprtih oseb. 
Z raziskavo želim prikazati, da je migracijsko detencijo potrebno takoj odpraviti, saj je inherentno nasilna, diskriminatorna in rasistična. Prispevek mojega dela je ustvarjanje novega znanja, ki sloni na izkušnjah in pričevanjih oseb, ki so bile tam zaprte. Pri tem izhajam iz perspektive, ki migrante vidi kot aktivne in dejavne akterje in ne zgolj kot pasivne žrtve mejnega režima.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-28 09:11:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186207</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
