<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186196"><dc:title>Solidarnostne prakse prebivalstva ob slovensko-hrvaški meji z ljudmi na poti in njihova kriminalizacija</dc:title><dc:creator>Batista,	Megan Megi	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zorn,	Jelka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mejni režim</dc:subject><dc:subject>avtonomija migracij</dc:subject><dc:subject>nekropolitika</dc:subject><dc:subject>direktne solidarnostne prakse</dc:subject><dc:subject>simbolne solidarnostne akcije</dc:subject><dc:subject>direktno socialno delo.</dc:subject><dc:description>V nalogi obravnavam solidarnostne prakse z ljudmi na poti, ki jih izvajajo nekatere_i lokalne_i prebivalke_ci na slovensko-hrvaški meji. Razčlenim kriminalizacijo solidarnosti z ljudmi na poti, ki gre z roko v roki z varnostnimi diskurzi trdnjave evrope in njenim mejnim režimom. Najprej postavim teoretične temelje migracij, mej in migracijske politike. Izpostavim mejni režim kot vir različnih oblik nasilja in nadzora: skozi varnostnizacijo, pušbeke, eksternalizacijo in internalizacijo meja, humanitarno industrijski kompleks, kriminalizacijo gibanja in druge. Nadalje poglobim razmislek o vlogi solidarnosti, ki ima različne oblike ter je kriminalizirana skozi državni in zakonodajni diskurz o tihotapljenju. V teoretičnem delu izpeljem tudi vlogo socialnega dela na področju migracij in direktne podpore ljudi na poti. V drugem delu naloge reflektiram in razpravljam o rezultatih, do katerih sem prišla s pomočjo devetih nestrukturiranih narativnih intervjujev z lokalnimi prebivalkami_ci, živečimi na obmejnem območju med slovenijo in hrvaško, izvedenih poleti 2025. Gre za neslučajnosten, namenski izbor ljudi, s katerimi sem se pogovarjala o njihovih izkušnjah solidariziranja z ljudmi na poti, in s tem odkrivala primere dobrih praks, ki so relevantni z vidika socialnega dela. Poleg intervjujev je pomembna raziskovalna metoda tudi udeležba z opazovanjem: 16 dni sem bivala in se družila z ljudmi v več manjših lokalnih skupnostih ob slovensko-hrvaški meji. V rezultatih solidarnost razdelim na direktne solidarnostne prakse in na simbolne solidarnostne akcije ter predstavim primere, ki sem jih srečala na terenu. Teme, ki so se prav tako pogosteje pojavljale v intervjujih in jih poglabljam v nalogi so: kriminalizacija solidarnosti in migracij – produkcija strahu, prisotnost policije in vojske na obmejnih območjih, nasilje nad ljudmi na poti in smrtonosnost mejnih režimov. Zaključim s predlogi socialnemu delu, da prevzame aktivno vlogo na področju podpore ljudem na poti, tako na nivoju migracijske politike kot individualne direktne podpore.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-28 09:04:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186196</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
