<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186187"><dc:title>Vloga strokovnih delavk in delavcev v nevladnih organizacijah na področju duševnega zdravja begunk in beguncev</dc:title><dc:creator>Križaj,	Taja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zorn,	Jelka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>begunke in begunci</dc:subject><dc:subject>duševno zdravje</dc:subject><dc:subject>nevladne organizacije</dc:subject><dc:subject>strokovne 
delavke in delavci</dc:subject><dc:subject>strukturni rasizem</dc:subject><dc:subject>medkulturna komunikacija.</dc:subject><dc:description>Begunke in begunci so pogosto izpostavljeni številnim travmatičnim izkušnjam pred migracijo, 
med njo in po prihodu v novo okolje, kar lahko pomembno vpliva na njihovo duševno zdravje. 
Pri podpori in pomoči tej populaciji imajo pomembno vlogo tudi nevladne organizacije, ki 
pogosto predstavljajo eden prvih stikov beguncev s sistemom podpore. V svojem diplomskem 
delu tako raziščem vlogo strokovnih delavk in delavcev v nevladnih organizacijah pri delu z 
begunkami in begunci, s posebnim poudarkom na podpori na področju duševnega zdravja. V 
teoretičnem delu naprej opredelim migracije, begunce in nevladne organizacije ter predstavim 
njihovo vlogo na področju duševnega zdravja. Pozornost nato namenim duševnemu zdravju 
beguncev, dejavnikom tveganja za nastanek duševnih stisk, vplivu travmatičnih izkušenj in 
postmigracijskih stresorjev. Na koncu teoretičnega uvoda pa obravnavam tudi pomen 
psihosocialne podpore, medkulturne komunikacije, uporabe tolmačev, kulturno občutljivega 
dela in vprašanje strukturnega rasizma ter njegovega vpliva na vsakdanje življenje beguncev. 
Po pregledu literature sem izvedla kvalitativno raziskavo, v kateri sem opravila delno 
strukturirane intervjuje s petimi strokovnimi delavkami in delavci, zaposlenimi v nevladnih 
organizacijah, ki delujejo na področju podpore begunkam in beguncem v Sloveniji. Rezultati 
raziskave kažejo, da imajo strokovne delavke in delavci pomembno vlogo pri podpori 
duševnega zdravja beguncev. Njihovo delo namreč ne obsega zgolj neposredne podpore pri 
duševnih stiskah, temveč vključuje tudi pomoč pri integraciji, dostopu do različnih storitev, 
zaposlovanju, urejanju dokumentacije, spremljanju v institucije ter zagovorništvu. Ugotavljam 
tudi, da nevladne organizacije pomembno prispevajo k zmanjševanju socialne izključenosti in 
diskriminacije, hkrati pa se strokovne delavke in delavci pri svojem delu soočajo s številnimi 
izzivi, kot so jezikovne ovire, strukturni rasizem, omejena dostopnost storitev duševnega 
zdravja ter pomanjkanje sistemske podpore.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-28 09:00:56</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186187</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
