<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186171"><dc:title>Geodetke z odbojem in kvazinormalni načini črnih lukenj</dc:title><dc:creator>Movrin,	Vita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Grozdanov,	Sašo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Valach,	Samuel	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>črne luknje</dc:subject><dc:subject>geodetke z odbojem</dc:subject><dc:subject>Schwarzschild--de Sitterjev prostor</dc:subject><dc:subject>ukrivljenostne singularnosti</dc:subject><dc:subject>kvazinormalni načini</dc:subject><dc:subject>retardirana Greenova funkcija</dc:subject><dc:subject>termalni korelatorji</dc:subject><dc:subject>termalna produktna formula</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu proučujemo, kako se geometrija notranjosti črne luknje odraža v analitični strukturi Greenovih funkcij in v kvazinormalnem spektru. Najprej obravnavamo geodetke z odbojem v statičnih, sferično simetričnih Schwarzschildovih geometrijah z ničelno in pozitivno kozmološko konstanto. Določimo njihove svetlobne limite in pripadajoče kompleksne odbojne čase ter z uporabo lokalne Hadamardove oblike in izreka o širjenju singularnosti pokažemo, da geodetke, ki se približajo ukrivljenostni singularnosti, napovedujejo singularnosti analitično nadaljevane retardirane Greenove funkcije. Črno luknjo nato obdamo z idealno odbojno steno in za robni termalni korelator izpeljemo termalno produktno formulo, ki ga izrazi z njegovimi poli oziroma kvazinormalnimi frekvencami. Od tod sledi univerzalna asimptotska zveza, po kateri je razmik med zaporednimi kvazinormalnimi frekvencami določen s kompleksnim odbojnim časom. Rezultat velja za obravnavane skalarne, elektromagnetne in gravitacijske perturbacije črnih lukenj z ničelno, pozitivno in negativno kozmološko konstanto. Napoved numerično preverimo in ugotovimo, da se ji spekter pogosto približa že pri razmeroma nizkih kvazinormalnih načinih. Nazadnje idealno steno nadomestimo z delno prepustno sferično lupino akrecijske plazme. Numerični rezultati pokažejo, da lahko plazemska ovira v končnem frekvenčnem območju deluje kot efektivna odbojna stena, tako da razmiki ujetih kvazinormalnih načinov še vedno odražajo geometrijo notranjosti črne luknje.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-28 08:16:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186171</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
