<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186170"><dc:title>Ohranjanje kakovostnega nastila v času pitanja piščancev</dc:title><dc:creator>Papež,	Blaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Terčič,	Dušan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>perutninarstvo</dc:subject><dc:subject>pitovni piščanci</dc:subject><dc:subject>nastil</dc:subject><dc:subject>amonijak</dc:subject><dc:subject>mikroklima</dc:subject><dc:subject>dobrobit živali</dc:subject><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava pomen ohranjanja kakovostnega nastila pri pitanju pitovnih piščancev ter njegov vpliv na pogoje reje, zdravje in dobrobit živali. Nastil predstavlja pomemben del mikroklimatskega sistema v hlevu, saj vpliva na uravnavanje vlage, koncentracijo plinov, zlasti amonijaka, ter na splošno higieno okolja. Ključni kazalnik kakovosti nastila je njegova vlažnost, ki naj se giblje med 20 in 25 %, saj višje vrednosti povzročajo zbitost materiala, povečano mikrobiološko aktivnost in slabšanje pogojev reje. V delu so analizirane fizikalne, kemijske in biološke lastnosti nastila ter dejavniki, ki nanje vplivajo, kot so mikroklima, napajalni sistem, prehrana živali in gostota naselitve. Poseben poudarek je namenjen različnim vrstam materialov za nastiljanje, med katerimi lesni oblanci izstopajo kot najpogosteje uporabljena in učinkovita izbira, čeprav lahko tudi alternativni materiali ob ustreznem upravljanju zagotavljajo primerljive rezultate. Rezultati pregleda literature kažejo, da ima kakovost nastila neposreden vpliv na pojav zdravstvenih težav, kot so pododermatitis in respiratorne bolezni, ter na proizvodne kazalnike. Vlažen in mikrobiološko obremenjen nastil povečuje tveganje za bolezni in zmanjšuje dobrobit živali. Delo poudarja, da je ohranjanje kakovostnega nastila mogoče le s celostnim pristopom, ki vključuje usklajeno upravljanje vseh ključnih dejavnikov reje. Tak pristop prispeva k izboljšanju proizvodnih rezultatov, dobrobiti živali ter zmanjšanju okolijskih vplivov reje.</dc:description><dc:publisher>B. Papež</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-28 08:15:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186170</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
