Učinkovitost preventivnih programov pri športnikih z značilnim gibanjem roke nad glavo – pregled literatureHreščak, Timon (Avtor) Kacin, Alan (Mentor) Brezovar, Tjaž (Komentor) Petrič, Maja (Recenzent) diplomska delafizioterapijamišična zmogljivostpreobremenitvena stanjapreprečevanje poškodbramenski skleptelesna vadbaUvod: Zaradi ponavljajočih se obremenitev so športniki z značilnim gibanjem zgornjega uda nad glavo izpostavljeni visokemu tveganju za razvoj preobremenitvenih stanj ramenskega sklepa. Ključno strategijo za zmanjševanje pojavnosti teh stanj predstavljajo preventivni vadbeni programi, ki so usmerjeni v odpravljanje spremenljivih dejavnikov tveganja. Namen: Namen diplomskega dela je na podlagi strokovne literature zbrati in analizirati dokaze o učinkih preventivnih vadbenih programov pri športnikih z značilnim gibanjem zgornjega uda nad glavo. Metode dela: Iskanje literature je potekalo s pregledom podatkovnih zbirk PubMed, PEDro in ScienceDirect z izbranimi ključnimi besedami in kriteriji. V pregled so bile vključene prosto dostopne raziskave v angleškem jeziku, objavljene v minulih 15 letih. Rezultati: V pregled je bilo vključenih sedem raziskav. Zasnovane so bile na primerjavi rezultatov med kontrolno skupino, ki je izvajala običajno telesno vadbo za pripadajoči šport, in med eno ali dvema intervencijskima skupinama, ki sta izvajali specifičen preventivni vadbeni program. V petih raziskavah so preučevali učinke preventivnih vadbenih programov na pojavnost preobremenitvenih stanj in resnih okvar ramenskega sklepa, v dveh raziskavah pa na maksimalne navore rotatorjev rame ter njihova razmerja. Preventivni vadbeni programi so v dveh raziskavah statistično značilno prispevali k zmanjšanju pojavnosti preobremenitvenih stanj ramenskega sklepa, medtem ko se je statistično značilno zmanjšanje prevalence resnih okvar pokazalo le pri eni raziskavi. Vadbeni programi niso statistično značilno pripomogli k izboljšanju začetne zmogljivosti rotatorjev ramenskega sklepa. V eni raziskavi so statistično značilno prispevali k izboljšanju njihovih konvencionalnih in funkcijskih razmerij. Razprava in zaključek: Preventivni vadbeni programi so v nekaterih raziskavah prispevali k zmanjšanju pojavnosti preobremenitvenih stanj in izboljšanju mišične zmogljivosti ter razmerij v mišični zmogljivosti rotatorjev ramenskega sklepa. Za nekoliko učinkovitejše so se izkazali vadbeni programi, ki so vključevali krepitev zunanjih rotatorjev in vaje za izboljšanje zmogljivosti celotne kinetične verige. Neposredno primerjavo med ugotovitvami raziskav otežuje uporaba različnih definicij poškodb in metodološka heterogenost v zasnovi intervencij. Za zanesljivejšo utemeljitev delovanja preventivnih vadbenih programov v prihodnjih raziskavah predlagamo uporabo poenotene opredelitve poškodb in nadgradnjo njihovega standardiziranega beleženja s slikovno diagnostiko ter z objektivnim spremljanjem mišične zmogljivosti z izokinetično dinamometrijo.[T. Hreščak]20262026-08-28 07:45:43Diplomsko delo/naloga186164sl