<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186156"><dc:title>Izvajanje gimnastičnih vsebin v tretjem triletju osnovne šole</dc:title><dc:creator>Zorn,	Žan	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajek,	Maja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Markelj,	Neja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gimnastika</dc:subject><dc:subject>tretje triletje</dc:subject><dc:subject>športna vzgoja</dc:subject><dc:subject>športni pedagogi</dc:subject><dc:subject>zaznanakompetentnost</dc:subject><dc:subject>zaznana varnost</dc:subject><dc:subject>materialni pogoji</dc:subject><dc:description>Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako se gimnastične vsebine izvajajo v tretjem triletjuosnovne šole ter kateri dejavniki so povezani z njihovim obsegom in kakovostjo izvedbe. Posebenpoudarek je bil namenjen primerjavi z raziskavo Turšič (2007), zaznani kompetentnosti športnihpedagogov, občutku varnosti pri poučevanju gimnastike in materialnim pogojem za izvajanjegimnastičnih vsebin.V raziskavi je sodelovalo 90 športnih pedagogov, ki poučujejo v tretjem triletju osnovne šole.Podatki so bili zbrani s spletnim vprašalnikom, pripravljenim v orodju 1KA, in obdelani sstatističnim programom IBM SPSS Statistics. Uporabljene so bile metode deskriptivne statistike,t-test za en vzorec in Spearmanov korelacijski koeficient.Ugotovili smo, da se obseg izvajanja gimnastičnih vsebin v primerjavi z raziskavo Turšič (2007) nizmanjšal. Povprečno število ur gimnastike je bilo v vseh treh razredih višje od primerjalnihvrednosti iz leta 2007, pri čemer sta bili razliki v osmem in devetem razredu statistično značilni.Kljub temu se je pokazalo, da učitelji pogosteje vključujejo osnovnejše, varnejše in organizacijskomanj zahtevne vsebine, kot so gimnastične vaje za ogrevanje, stabilizacijo in pravilno telesno držo,akrobatika ter skoki, medtem ko so zahtevnejše prvine in ritmično-gimnastične vsebine vključeneredkeje.Analiza povezav je pokazala statistično značilno pozitivno povezanost med zaznanokompetentnostjo športnih pedagogov in obsegom izvajanja gimnastičnih vsebin ter močnopozitivno povezanost med zaznano kompetentnostjo in občutkom varnosti pri poučevanjugimnastike. Med raznolikostjo razpoložljive opreme in številom ur gimnastike statistično značilnepovezanosti nismo ugotovili, čeprav so učitelji pomanjkanje orodij, naprav in pripomočkovpogosto navajali kot enega izmed razlogov za zmanjšan obseg ali neizvedbo gimnastičnih vsebin.Raziskava kaže, da gimnastika v tretjem triletju osnovne šole ostaja pomemben del pouka športa,vendar je njena izvedba vsebinsko selektivna in odvisna od več medsebojno povezanih dejavnikov.Ugotovitve poudarjajo pomen strokovne kompetentnosti športnih pedagogov, občutka varnostipri poučevanju ter ustreznih materialnih pogojev za kakovostno načrtovanje in izvajanjegimnastičnih vsebin. Hkrati predstavljajo posodobljen vpogled v stanje izvajanja gimnastike skorajdve desetletji po raziskavi Turšič (2007) ter izhodišče za nadaljnje raziskave in strokovni razvoj natem področju.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-28 07:15:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186156</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
