Vloga svetovalnih delavcev pri samomorilnem vedenju mladostnikov - od preprečevanja do postvencijeSavčić, Sara (Avtor) Gril, Alenka (Mentor) samomorilnost mladostnikovšolska svetovalna službaproces pomoči in podporepostvencijaskrb zaseMagistrsko delo se osredotoča na delo in doživljanje šolskih svetovalnih delavcev ob soočanju s samomorilnostjo učencev, vidik, ki v javnosti pogosto ostaja spregledan. V teoretičnem uvodu je vsebina razdeljena na več sklopov, znotraj katerih najprej opredelim samomorilnost in z njo povezane pojme ter predstavim samomorilnost mladostnikov, pri čemer posebno pozornost namenim opozorilnim znakom, dejavnikom tveganja in varovalnih dejavnikom. Nadalje obravnavam prepoznavanje in obravnavo samomorilnega vedenja v šolskem okolju ter vlogo šolske svetovalne službe pri preventivi, interveniranju in procesu postvencije. V zaključku teoretičnega dela posebno pozornost namenim doživljanju strokovnih delavcev ob izkušnji samomorilnosti učenca ter pomenu skrbi zase in podpornih mrež, ki jih pri delu z dotično tematiko potrebujejo. V empiričnem delu predstavljam rezultate, ki sem jih oblikovala na podlagi petih intervjujev s šolskimi svetovalnimi delavkami osnovnih in srednjih šol, ki imajo izkušnjo samomora ali samomorilnosti učenca. Zanimalo me je na kakšen način in kako pogosto svetovalne delavke prihajajo v stik z učenci s samomorilno ogroženostjo, katere oblike pomoči, smernice in pristope uporabljajo pri podpori šolske skupnosti, s katerimi izzivi in ovirami se srečujejo, katera dodatna znanja, kompetence in usposabljanja bi še potrebovale ter s kom vse sodelujejo pri obravnavi. Posebej me je zanimalo tudi, kako svetovalne delavke same doživljajo dogodek, kakšno pomoč in podporo prejemajo zase ter kakšno podporo bi še potrebovale za lažje soočanje s tovrstno izkušnjo. Ugotovitve magistrskega dela osvetljujejo pomen šolske svetovalne službe pri soočanju s samomorilnostjo učencev ter raznolikost teh izkušenj in pomenov, ki jih svetovalne delavke pripisujejo temu zahtevnemu delu. Raziskava pokaže, da je za učence v stiski kot tudi širšo šolsko skupnost najboljši pristop, ki temelji na omogočanju varnosti, zaupnosti in sodelovanju. Raziskava pa hkrati opozarja, da so tudi svetovalni delavci v tem procesu žalujoči, zato je za njihovo dobrobit, odpornost in zmožnost kakovostnega dela nujno potrebno zagotoviti sistemsko urejeno podporo.20262026-08-27 09:06:27Magistrsko delo/naloga186134sl