<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186113"><dc:title>Stališča vzgojiteljev do dialoškega branja</dc:title><dc:creator>Adamek,	Brina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Skubic,	Darija	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>predšolska vzgoja</dc:subject><dc:subject>branje</dc:subject><dc:subject>dialoško branje</dc:subject><dc:subject>pismenost</dc:subject><dc:subject>porajajoča se pismenost</dc:subject><dc:subject>sporazumevalna zmožnost</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo Stališča vzgojitelj do dialoškega branja je sestavljeno in teoretičnega in empiričnega dela. 
V teoretičnem delu sem najprej na kratko predstavila razvoj in značilnosti govora predšolskih otrok ter opredelila sporazumevalno zmožnost in načine njenega spodbujanja v vrtcu. Nato sem pojasnila pojem pismenosti ter podrobneje obravnavala koncept porajajoče se pismenosti in družinske pismenost. V nadaljevanju sem se osredotočila na branje v predšolskem obdobju in njegov vpliv na otrokov razvoj. Razložila sem tudi skupno branje in njegove značilnosti. Nazadnje sem opredelila dialoško branje in podrobneje obravnavala njegovo izvajanje.
Namen empiričnega dela diplomskega dela je bil raziskati stališča vzgojiteljev do uporabe dialoškega branja v vrtcu. V raziskavo so bili vključeni vzgojitelji izbranih vrtcev, podatki pa so bili zbrani s pomočjo spletnega vprašalnika, ki se je nanašal na poznavanje dialoškega branja, pogostost uporabe elementov dialoškega branja v praksi in stališča vzgojiteljev do dialoškega branja. Ugotavljala sem tudi zaznane ovire pri izvajanju in potrebo po dodatnem izobraževanju. 
Rezultati raziskave so pokazali, da je večina anketiranih vzgojiteljev seznanjena s konceptom dialoškega branja in pri svojem delu pogosto uporablja posamezne elemente tega pristopa. Pogostost uporabe se je razlikovala glede na starostno obdobje otrok, pri čemer je bila najvišja v prvem starostnem obdobju, medtem ko rezultati niso pokazali jasne povezanosti z delovno dobo vzgojiteljev. Anketirani so pomen dialoškega branja za razvoj govora in zgodnje pismenosti vrednotili izrazito pozitivno, kot najpogostejšo oviro pri izvajanju pa so navedli prevelike skupine otrok. Večina je izrazila tudi potrebo po dodatnem strokovnem izobraževanju na tem področju.</dc:description><dc:publisher>B. Adamek</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-27 08:30:11</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186113</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
