<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186103"><dc:title>Slovensko delavsko gibanje od šestdesetih let 19. stoletja do prve svetovne vojne</dc:title><dc:creator>Vedenik,	Filip	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kosi,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>delavska gibanja</dc:subject><dc:subject>delavska društva</dc:subject><dc:subject>stavkovna gibanja</dc:subject><dc:subject>JSDS</dc:subject><dc:subject>delavska zakonodaja</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga opisuje razvoj slovenskih delavskih gibanj (slovenskih delavskih organizacij in organizacij, kjer so bili slovensko govoreči delavci) od šestdesetih let 19. stoletja do začetka prve svetovne vojne. Največji poudarek je na delavskih gibanjih na Štajerskem, v Ljubljani, na Jesenicah in Trstu. Najprej opisuje gospodarski razvoj na današnjem slovenskem ozemlju, kjer je potekala industrializacija. Sledi predstavitev delavskih izobraževalnih organizacij, katerih namen je bil izboljšanje položaja delavcev in izobraževanje, ki pa so prevzemala tudi politične naloge, saj so podpirala stavke in prirejala zborovanja. Poleg tega so obstajale še bolniške blagajne in konzumi. V sedemdesetih letih so nastale tudi prve delavske strokovne organizacije (sindikati). V osemdesetih letih 19. stoletja se je delavsko gibanje politiziralo in razdelilo na radikalno in zmerno smer. V tem duhu je bila konec leta 1888 ustanovljena Avstrijska socialdemokratska stranka, katere del so bili tudi slovenski delavci. Leta 1896 so slovenski delavci ustanovili svojo delavsko stranko JSDS, v kateri so bili tudi hrvaški in srbski delavci. Poleg JSDS so delovale tudi socialdemokratske sindikalne organizacije, ki so se povezale v strokovne zveze s strokovnimi tajništvi. Njihovi politični konkurenti so bili krščanski socialci in liberalci, saj so tudi oni ustanavljali delavske strokovne organizacije, da bi oslabili JSDS. V tem času so bile delavske akcije večje in bolje organizirane, pogosto tudi nasilne, zato so morali pogosto posredovati žandarji in vojaki. Slovensko govoreči delavci so bili načeloma internacionalisti, kar pomeni, da so podpirali sožitje med narodi v nasprotju z meščanskimi strankami. Vendarle pa slovensko govoreči delavci niso bili proti slovenskemu narodu (v JSDS so imeli svoj nacionalni program). Diplomsko delo opisuje tudi nekatere delavske osebnosti poznega 19. stoletja in začetka 20. stoletja, pravni položaj delavcev v 19. stoletju in praznovanje prvega maja.</dc:description><dc:publisher>F. Vedenik</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-27 07:46:21</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186103</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>