Uporabnost pametne podporne tehnologije in umetne inteligence pri demenciGašperlin, Hana (Avtor) Galof, Katarina (Mentor) Oven, Alenka (Recenzent) diplomska deladelovna terapijakognitivni upadsocialni robotisamostojnostanketaUvod: Demenca letno prizadene 10 milijonov ljudi po svetu in predstavlja enega največjih izzivov sodobne družbe. V zadnjih letih se vse bolj raziskuje uporaba pametne podporne tehnologije in umetne inteligence pri osebah z demenco, saj lahko prispevata k večji samostojnosti in varnosti uporabnikov ter razbremenitvi svojcev ali skrbnikov. Namen: Namen diplomskega dela je bil raziskati mnenja slovenskih delovnih terapevtov o uporabi in pripravljenosti za uporabo pametne podporne tehnologije in umetne inteligence pri osebah z demenco, ter njuno vlogo pri delovnoterapevtski obravnavi. Metode dela: Uporabili smo kvantitativno metodo raziskovanja. Za zbiranje podatkov smo uporabili digitalni anketni vprašalnik, ki je vseboval 21 vprašanj. Anketa je bila delovnim terapevtom posredovana preko elektronske pošte in Facebook skupine slovenskih delovnih terapevtov. Ob zaključku zbiranja podatkov smo prejeli 60 odgovorov. Rezultati: Rezultati so pokazali, da večina anketiranih (56 %) prepozna uporabnost pametne podporne tehnologije in umetne inteligence predvsem pri sledilnih napravah, opomnikih, objektivnejšem ocenjevanju uporabnikov in razbremenitvi terapevtov. Preostali so bil glede uporabe neodločeni (37 %) ali pa so izražali pomisleke (7 %), povezane z etičnimi vidiki uporabe tehnologije, stopnjo demence uporabnikov, pomanjkljivo usposobljenost terapevtov in pomen človeškega stika. Vloga pametne podporne tehnologije in umetne inteligence se je pri delu terapevtov izkazala predvsem pri spodbujanju samostojnosti uporabnikov, kognitivni stimulaciji in personalizaciji obravnav. Kljub temu se je 54 % anketirancev opredelilo kot niti pripravljenih niti nepripravljenih za uporabo teh tehnologij, 27 % pa jih je svojo pripravljenost ocenilo kot slabo. Večina anketiranih se nikoli ni udeležila izobraževanj s tega področja (85 %) niti se z njo ni srečala med študijem (70 %). Kljub nižji oceni pripravljenosti pa so skoraj vsi (95 %) anketiranci izrazili pripravljenost za dodatno izobraževanje o uporabi pametne podporne tehnologije in umetne inteligence pri osebah z demenco. Razprava in zaključek: Ugotovitve so primerljive z rezultati tujih raziskav, ki kot prednosti uporabe izpostavljajo sledilne naprave, robote in pametne sisteme, hkrati pa opozarjajo na etične dileme, finančne omejitve, nepripravljenost terapevtov in odpor uporabnikov do tehnologije. Za nadaljnji razvoj delovne terapije v Sloveniji bo potrebno zagotoviti več izobraževanj s področja pametne podporne tehnologije in umetne inteligence, saj je interes med terapevti za nadgradnjo znanja zelo visok.[H. Gašperlin]20262026-08-27 07:46:21Diplomsko delo/naloga186102sl