<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186065"><dc:title>»Govori se, da je gospa [Marija Pfeifer] s solznimi očmi prosila Jakliča, naj ji pomaga, prosjačit glasove za njenega Viljema.«</dc:title><dc:creator>Selišnik,	Irena	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Testen Koren,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cergol Paradiž,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>zasebno vs. javno</dc:subject><dc:subject>diskurz/ideal vs. praksa</dc:subject><dc:subject>spol</dc:subject><dc:description>Analiza razmerja med zasebnim in javnim prostorom v 19. stoletju kaže, da je bila dihotomija med obema sferama v resnici mnogo bolj fluidna, kot so jo predstavljali sodobni ideologi in misleci. Čeprav je uradni diskurz ženskam pripisoval vlogo varuhinj doma in družine, nam empirični primeri iz slovenskega meščanskega okolja razkrijejo, da so bile ženske aktivne soustvarjalke gospodarskega, družbenega in celo političnega življenja. Njihovo delovanje - od sodelovanja v družinskih podjetjih do uporabe družabnih dogodkov za politično posredovanje - dokazuje, da je bilo zasebno vedno že prepleteno z javnim in da so ženske v teh okvirih razvijale lastne oblike vpliva in avtonomije. Meščanska družba je s tem razkrila notranje protislovje med ideološkim idealom »angela v hiši« in dejanskimi praksami, ki so ženskam omogočale, da so znotraj omejitev sistema aktivno soustvarjale njegovo delovanje.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-26 11:58:17</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>186065</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language><dc:rights>Licenca je navedena na pristajalni strani članka.</dc:rights></rdf:Description></rdf:RDF>
