<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186058"><dc:title>Vpliv imunostimulacije primarne epitelijske celične kulture mlečne žleze goveda z lipopolisaharidom in lipoteihoično kislino na izražanje izbranih genov</dc:title><dc:creator>Puhov,	Špela	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ogorevc,	Jernej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>goveja mlečna žleza</dc:subject><dc:subject>izražanje genov</dc:subject><dc:subject>mastitis</dc:subject><dc:subject>mlečni proteini</dc:subject><dc:subject>prirojena imunost</dc:subject><dc:description>Mastitis je vnetje mlečne žleze, ki prizadene skoraj polovico krav mlekaric in posledično zada velike finančne izgube mlečni industriji. Bolezen lahko močno zniža količino in kvaliteto mleka, saj vpliva na količine in razmerja med mlečnimi proteini. Mastitis povzročajo različni patogeni, najpogosteje pa sta povzročitelja E. coli in S. aureus. Želeli smo preveriti, kako lipopolisaharid (LPS) in lipoteihoična kislina (LTA), ki sta del celične stene teh patogenov ter virulentna dejavnika, vplivata na imunski odziv in sintezo proteinov v mlečni žlezi. V ta namen smo vzpostavili primarno celično kulturo epitelijskih celic mlečne žleze goveda in jo 24 ur stimulirali z virulentnima dejavnikoma. Z metodo qPCR smo preverili izražanje genov za vnetne dejavnike in ugotovili, da se po imunostimulaciji njihovo izražanje poveča, pri čemer LPS povzroči močnejši imunski odziv kot LTA. V primeru imunostimulacije z LPS-om sta se v kulturah povišali koncentraciji vnetnih citokinov IL-8 in TNF-α, medtem ko so se v primeru LTA znižali, kar smo zaznali tudi z ELISA. Vzpostavljene kulture so bile sposobne sintetizirati nekatere mlečne proteine, kar smo potrdili z imunobarvanjem. Z analizo diferenčnega izražanja genov smo ugotovili, da se izražanje genov za mlečne proteine po imunostimulaciji večinoma ni spremenilo, le pri PAEP se je zmanjšalo, pri CSN1S1 pa celo povečalo. Naše ugotovitve lahko pripomorejo k boljšemu razumevanju imunskega odziva mlečne žleze, predvsem začetnih faz aktivacije vnetnega odziva preko epitelijskih celic, ter lahko predstavljajo izhodišče za nadaljnje študije mastitisa in vitro.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-26 10:40:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186058</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
