Problematika motenj hranjenj in procesi podporein pomoči: izkušnje uporabnikov Psihiatrične bolnišnice Ljubljana - enota za motnjehranjenjaVeličkovič, Tjaša (Avtor) Rakovec, Primož (Mentor) motnje hranjenjasocialno delouporabniška perspektivakvalitativna raziskavaokrevanjeNaša življenja so prepletena z različnimi izzivi, ki jih v sodobni družbi dodatno zaznamujejo hitre družbene spremembe, tehnološki razvoj, globalizacija ter spreminjajoči se življenjski slogi. Med vedno pogostejšimi zdravstvenimi in družbenimi problemi sodobnega časa so tudi motnje hranjenja, ki predstavljajo kompleksne duševne motnje in pomembno vplivajo na telesno, duševno ter socialno funkcioniranje posameznika. Na njihov razvoj vplivajo številni medsebojno prepleteni dejavniki, med katerimi so družbeno okolje, kultura, čustvene in telesne travme, duševno zdravje ter genetske predispozicije (Sternad, 2001, str. 18–31). V Sloveniji o razširjenosti motenj hranjenja še vedno nimamo dovolj celovitih podatkov, prav tako so specializirane oblike pomoči razmeroma omejene. Poleg posameznih nevladnih organizacij v okviru zdravstvenega sistema deluje le en specializiran program zdravljenja motenj hranjenja. Namen magistrskega dela je raziskati izkušnje uporabnikov, ki so bili vključeni v program zdravljenja oseb z motnjami hranjenja na enoti Psihiatrične bolnišnice v Ljubljani. Posebna pozornost je namenjena njihovemu doživljanju zdravljenja, prepoznavanju pozitivnih in negativnih značilnosti programa, raziskovanju vloge socialnega dela ter ugotavljanju potreb uporabnikov in možnosti za izboljšanje obstoječih oblik pomoči in podpore. Raziskava temelji na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Podatki so bili zbrani s pomočjo polstrukturiranih intervjujev. Raziskava je kvalitativna, saj izhaja iz besednih in opisnih pripovedi sodelujočih. Rezultati raziskave kažejo, da uporabniki največjo vrednost pripisujejo psihoterapevtski obravnavi, medosebni podpori, odnosom z zaposlenimi ter podpori socialne delavke. Hkrati opozarjajo na pomanjkanje individualne obravnave, dialoga, priprave na odpust ter kontinuirane podpore po zaključku zdravljenja. Ugotovitve raziskave poudarjajo pomen celostnega, individualiziranega in participativnega pristopa k obravnavi motenj hranjenja, pri katerem ima socialno delo pomembno povezovalno, zagovorniško in opolnomočitveno vlogo.20262026-08-26 09:02:32Magistrsko delo/naloga186050sl