<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186043"><dc:title>Pomoč ženskam, žrtvam nasilja in trgovine z ljudmi: primerjava pristopov organizacij v Vietnamu in Sloveniji</dc:title><dc:creator>Farkaš,	Bria	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rakovec,	Primož	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>nasilje nad ženskami</dc:subject><dc:subject>trgovina z ljudmi</dc:subject><dc:subject>organizacijska pomoč</dc:subject><dc:subject>podpora</dc:subject><dc:subject>opolnomočenje</dc:subject><dc:subject>na razumevanju travme utemeljen pristop</dc:subject><dc:subject>Vietnam</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu raziskujem pomoč ženskam, žrtvam nasilja in trgovine z ljudmi, s poudarkom na primerjavi organizacijskih pristopov v Vietnamu in Sloveniji. V teoretičnem delu predstavim nasilje nad ženskami, njegove oblike in posledice, trgovino z ljudmi kot posebno obliko nasilja in izkoriščanja, položaj žensk v Vietnamu in Sloveniji, organizacijsko pomoč ter na razumevanju travme utemeljen pristop. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi. Populacijo raziskave predstavljajo organizacije, ki v Sloveniji in Vietnamu delujejo na področju pomoči ženskam, žrtvam nasilja in trgovine z ljudmi. Vključenih je bilo pet organizacij: Društvo Ključ, Društvo SOS telefon, Društvo za nenasilno komunikacijo, Blue Dragon in Hagar. Zbrane podatke sem analizirala odprtim in osnim kodiranjem. Moje raziskovanje se je osredotočilo na razumevanje pomoči, oblike podpore, družbene in kulturne dejavnike, sodelovanje z institucijami ter izzive pri delu z uporabnicami. Rezultati kažejo, da organizacije v obeh državah pomoč razumejo kot celosten, postopen in uporabnici prilagojen proces. Pomembna skupna značilnost organizacij je spoštovanje avtonomije uporabnice ter prostovoljnost vključitve v proces pomoči. Pri delu z uporabnicami se kot pomemben pokaže tudi na razumevanju travme utemeljen pristop, predvsem v Vietnamu. V Sloveniji je pomoč bolj povezana s formalnimi institucijami, v Vietnamu pa se bolj poudarja pomen lokalne skupnosti, case managementa in sodelovanja z lokalnimi akterji. Družbeni in kulturni dejavniki imajo v obeh državah pomembno vlogo, v Sloveniji se organizacije srečujejo s stigmo, sekundarno viktimizacijo, nerazumevanjem trgovine z ljudmi in obtoževanjem žrtev, v Vietnamu pa z družinskim pritiskom, vplivom skupnosti, tradicionalnimi spolnimi vlogami ter razlikami med ruralnim in urbanim okoljem. Organizacije se pri delu srečujejo tudu z različnimi izzivi, med katerimi so travma, stigma, nezaupanje, vračanje uporabnic v nasilno okolje, sistemske ovire, dolgotrajni postopki, jezikovne in kulturne ovire ter omejeni viri pomoči. Ugotovitve raziskave kažejo, da učinkovita pomoč ženskam, žrtvam nasilja in trgovine z ljudmi, zahteva sodelovanje z različnimi organizacijami in institucijami.</dc:description><dc:publisher>[B. Farkaš]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-26 09:01:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186043</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
