<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=186042"><dc:title>Podpora sorodnikom v paliativni oskrbi: primerjava pogledov sorodnikov in strokovnjakov</dc:title><dc:creator>Dobrić,	Tija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mali,	Jana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Rihter,	Liljana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>paliativna oskrba</dc:subject><dc:subject>sorodniki</dc:subject><dc:subject>podpora ob koncu življenja</dc:subject><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:subject>neformalni oskrbovalci</dc:subject><dc:subject>žalovanje</dc:subject><dc:subject>eksistencialna vprašanja</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava podporo sorodnikom v paliativni oskrbi s perspektive tako sorodnikov kot strokovnih delavcev. Namen raziskave je bil poglobljeno razumeti izkušnje in potrebe sorodnikov ter strokovne poglede na podporo ob koncu življenja.
Teoretični del opredeljuje paliativno oskrbo kot celosten pristop, ki poleg zdravstvene obravnave vključuje psihosocialno in duhovno podporo bolniku ter njegovi družini. Posebna pozornost je namenjena vlogi socialnega dela v paliativni oskrbi, pomenu neformalnih oskrbovalcev,  potrebam sorodnikov, sistemskim izzivom ter eksistencialni dimenziji umiranja.
Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi s priložnostnim vzorcem, v kateri je bilo izvedenih deset polstrukturiranih intervjujev, pet s sorodniki ljudi, ki so bili v zadnjih šestih mesecih vključeni v paliativno oskrbo, in pet s strokovnimi delavci, ki so zaposleni na področju paliativne oskrbe. Podatki so bili obdelani po načelih kvalitativne analize z odprtim in osnim kodiranjem.
Rezultati raziskave kažejo, da sorodniki podporo razumejo predvsem kot konkretno, praktično pomoč v vsakdanjih situacijah in čustveno bližino, strokovni delavci pa jo opisujejo širše, kot sistematično in dolgotrajno spremljanje celotne družine skozi ves potek bolezni. Kljub temu načelnemu ujemanju se v izkušnjah kaže razhajanje: sorodniki so se pogosto počutili spregledane in prepuščene same sebi, ne da bi vedeli, na koga ali kam se lahko zanesljivo obrnejo po pomoč. Med najpomembnejšimi oblikami koristne podpore so izstopali jasna komunikacija, konkretna navodila, dostopnost strokovnih delavcev in neformalna opora bližnjih. Sorodnike pa so najbolj obremenjevali neusklajena pomoč, administrativno breme ter dejstvo, da strokovni delavci sorodnikom redko sami ponudijo pomoč, ne da bi jih morali predhodno sami poiskati. Eksistencialna vprašanja, povezana s smrtjo, smislom in izgubo, so bila prisotna pri vseh sorodnikih, a pogosto neizrečena in tudi po bolnikovi smrti niso bila ustrezno predelana ob strokovni podpori. Socialno delo v izkušnjah sorodnikov pogosto sploh ni bilo prisotno ali pa je bilo omejeno na administrativne naloge, čeprav so sorodniki opisovali ravno tiste potrebe, ki so v jedru socialnega dela.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-26 09:01:10</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>186042</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
