<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=185977"><dc:title>Vloga socialnega dela pri delu z ljudmi, ki so prestali kazen zapora</dc:title><dc:creator>Ornik,	Nino	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rihter,	Liljana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Černe,	Gaja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>socialno delo</dc:subject><dc:subject>postpenalni proces podpore in pomoči</dc:subject><dc:subject>vključitev v skupnost</dc:subject><dc:subject>povratništvo</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu sem se osredotočil na vlogo socialnega dela pri delu z ljudmi, ki so prestali kazen zapora. Socialno delo ima pomembno vlogo na področju dela z ljudmi, ki so prestali kazen zapora. Ponuja pomoč in podporo na mnogih področjih – proces pomoči se začne že med prestajanjem kazni zapora in se nadaljuje po prestani kazni. V teoretičnem delu sem najprej predstavil značilnosti zavodov za prestajanje kazni zapora, posledice prestajanja kazni in problematiko povratništva. Nato sem se osredotočil na proces pomoči, socialno delo v zaporskem okolju, pripravo na odpust ter pomen postpenalne podpore in pomoči pri prehodu posameznika na prostost. V empiričnem delu predstavljam ugotovitve študije primera, ki sem jo izvedel. Izvedel sem intervjuja s posameznico, ki je prestala kazen zapora, in s socialno delavko, zaposleno v zavodu za prestajanje kazni zapora, ter opravil analizo dokumentacije. Spraševal sem po poteku postpenalne podpore in pomoči, pripravi na odpust, načinih dela, ki dovoljujejo uspešno vključitev v skupnost in zmanjšanje tveganja povratništva ter o izzivih, ki jih na prostosti in pri sodelovanju z izvajalci pomoči doživljajo tako ljudje, ki so prestali kazen zapora kot socialni delavci in delavke, ki delajo s temi ljudmi.
Ugotovil sem, da se proces pomoči posamezniku, ki je prestal kazen zapora, začne že med prestajanjem kazni in se nadaljuje ob prehodu na prostost. V obravnavanem primeru je bil proces dolgotrajen in postopen, pomembno vlogo pa so imeli različni zaposleni v zavodu. Kot učinkoviti načini dela so se pokazali zaupen in odprt odnos, individualiziran pristop, pogovori, refleksija, praktična pomoč, delo na konkretnih ciljih ter postopna krepitev samostojnosti. Uporabnica je skozi proces razvila sposobnosti postavljanja mej, prepoznavanja sprožilcev težav, obvladovanja čustev, skrbi zase in samostojnega urejanja življenjskih situacij. Po odpustu se je soočala predvsem s finančnimi težavami, zahtevnimi družinskimi odnosi, posledicami partnerskega nasilja, stigmatizacijo in prekinitvijo podpore zaposlenih v zavodu. Pomemben dejavnik njenega napredka je bila lastna motivacija, vendar je bila uspešnost pomoči odvisna tudi od kakovosti strokovne podpore, sodelovanja med institucijami ter dostopnosti nastanitve, zaposlitve in drugih oblik pomoči. Ugotovitve poudarjajo pomen kontinuirane in pravočasno vzpostavljene postpenalne podpore.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-25 09:00:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>185977</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
