<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=185898"><dc:title>Povezava med učiteljevim interpretativnim branjem in uspešnostjo reševanja bralnih nalog pri učencih 2. razreda</dc:title><dc:creator>Čatak,	Sara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Petek,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>branje</dc:subject><dc:subject>interpretativno branje</dc:subject><dc:subject>nevtralno branje</dc:subject><dc:subject>pomnjenje</dc:subject><dc:subject>razumevanje</dc:subject><dc:subject>čustveni odziv</dc:subject><dc:subject>šolska interpretacija</dc:subject><dc:description>Sodobne metode poučevanja in prenova učnega načrta za slovenščino so pouk književnosti popolnoma spremenile. V ospredje so postavile učenca, njegove interese in zmožnost vzpostavljanja dialoga med njim in besedilom. Vse to in še več zajema komunikacijski pouk, katerega osrednja metoda je šolska interpretacija umetnostnega besedila, ki je sestavljena iz več faz. Najpomembnejša faza je učiteljevo glasno, doživeto, pomensko ustrezno, čustveno izrazno in estetsko branje literarnega besedila, ki ga imenujemo interpretativno branje. Učiteljevo interpretativno branje predstavlja most do estetskega doživljanja pri učencih in vzpostavitvijo komunikacije oz. dialoga med učenci in besedilom. Je zahtevna govorna dejavnost, na katero se mora učitelj predhodno pripraviti, nikakor ne sme branje prepustiti improvizaciji. Upoštevati mora govorne prvine in jih ustrezno uporabiti na določenem delu besedila. S tem postane bralni zgled učencem, posledica pa je motivacija za branje in nadaljnje delo v razredu. V teoretičnem delu smo opredelili pouk književnosti, s poudarkom na sodobnih metodah poučevanja, vključili smo šolsko interpretacijo in branje umetnostnih besedil. Pisali smo o interpretativnem branju in učiteljevi vlogi ter učiteljevi pripravi pri pouku književnosti. V empiričnem delu smo s pomočjo lastnega preizkusa znanja na podlagi bralnih nalog raziskali vpliv interpretativnega in nevtralnega branja na pomnjenje in razumevanje izbranega besedila pri učencih drugega razreda osnovne šole. Ugotavljali smo tudi njihovo subjektivno mnenje o branju učitelja s pomočjo lastnega vprašalnika. Raziskava temelji na mešanem raziskovalnem pristopu, vzorec je neslučajnostni in priložnostni. V raziskavo je bilo vključenih 134 učencev drugega razreda iz osrednjeslovenske regije v šolskem letu 2025/26. V raziskavi smo ugotovili, da interpretativno branje učitelja neposredno ne vpliva na boljše pomnjenje in razumevanje besedila takoj po branju kot tudi po desetih dneh, da bi lahko potrdili statistično značilne razlike. Kljub temu so učenci, ki so poslušali interpretativno branje učitelja dosegali malenkost višje rezultate in branje subjektivno ocenili s pozitivnimi komentarji. Ugotavljamo tudi, da si učenci želijo, da bi učitelji bralni interpretativno, hkrati pa jim zadostuje tudi kakovostno nevtralno branje umetnostnih besedil.</dc:description><dc:publisher>S. Čatak</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-22 08:30:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>185898</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
