Uporaba tehnologije CRISPR-Cas pri zdravljenju AIDSLovrenčak, Nace (Avtor) Narat, Mojca (Mentor) HIVAIDSCRISPRCasCas9Cas12Cas13 terapijadetekcijaurejanje »prime«urejanje bazlatentne rezervegostiteljske tarčevirusne tarčeCCR5CXCR4etičnavprašanjaVirus HIV je kljub napredku kombinirane protiretrovirusne terapije (cART) še vedno velik globalni zdravstveni problem, predvsem zaradi obstoja latentnih virusnih rezerv, ki omogočajo dolgotrajno prisotnost okužbe. Namen diplomskega dela je predstaviti biologijo virusa HIV ter proučiti možnosti uporabe sistema CRISPR-Cas pri diagnostiki in zdravljenju AIDS. V nalogi so opisani filogenija, genomska organizacija in mehanizem okužbe virusa HIV s poudarkom na nastanku latentnih rezerv in njihovem pomenu pri neuspešnem popolnem izkoreninjenju virusa. Predstavljeni so sistem CRISPR-Cas kot bakterijski adaptivni imunski mehanizem ter njegove terapevtske in diagnostične aplikacije v sodobni medicini. Poseben poudarek je namenjen uporabi proteinov Cas9, Cas12 in Cas13 pri detekciji virusnih nukleinskih kislin ter pri ciljnih posegih v virusni in provirusni genom ter gostiteljske dejavnike, kot sta receptorja CCR5 in CXCR4, za namen eliminacije virusa. Obravnavane so tudi napredne metode urejanja genoma, vključno z urejevalci baz in urejevalci »prime«. Pregled literature kaže, da je CRISPR-Cas najobetavnejša strategija za prihodnje zdravljenje okužbe z virusom HIV, saj omogoča specifično in usmerjeno modifikacijo virusnega ali gostiteljskega genoma. Kljub obetavnim rezultatom pa klinično uporabo še vedno omejujejo izven tarčni učinki, neučinkovita dostava sistema v latentne rezerve in etična vprašanja genske terapije.20262026-08-21 08:16:14Diplomsko delo/naloga185834sl