<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=185803"><dc:title>Moderni betoni za doseganje energetsko učinkovitih zgradb</dc:title><dc:creator>Zver Račič,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Marinšek,	Marjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>beton</dc:subject><dc:subject>latentna toplota</dc:subject><dc:subject>PCM</dc:subject><dc:subject>voski</dc:subject><dc:subject>enkapsulcija</dc:subject><dc:description>V povezavi z energijo, trajnostno družbo in potrebo k zelenem prehodu, najdemo težavo 
za prihodnost in sicer imamo velik problem porabe fosilnih goriv in elektrike za delovanje 
klimatskih naprav in ogrevanje prostora, kar lahko rešimo z nadomeščanjem z materiali 
za shranjevanje energije. Najbolj primerni bi bili materiali za latentno shranjevanje 
energije. Moderne betone za doseganje energetsko učinkovitih zgradb tesno povezujemo 
z dodatkom fazno spremenljivih materialov (angl. phase change materials – PCM) 
betonu. Osredotočamo se torej na dodatek organskih fazno spremenljivih inertnih 
materialov betonu. Imamo tri tipe PCM materialov. Organske, anorganske in soli oziroma 
evtektične mešanice. Primerni bi bili organski PCM materiali, kot so voski ali parafini, ki 
imajo temperaturo tališča v temperaturnem območju notranjih prostorov zgradb. Te bi 
lahko enkapsulirali, torej jih zapakirali v votle kroglice s srajčko iz poliamida. Organski 
materiali so gorljivi, zato moramo biti pozorni na obnašanje materiala in sproščanje 
različnih plinov v primeru požara.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-20 14:30:26</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>185803</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
