<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=185794"><dc:title>Določanje hidrofobnosti metakrilatnih kromatografskih nosilcev</dc:title><dc:creator>Popelar,	Anžej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podgornik,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>metakrilatni nosilec</dc:subject><dc:subject>hidrofobnost</dc:subject><dc:subject>kromatografija hidrofobnih  interakcij.</dc:subject><dc:description>V diplomskem delu smo proučevali, ali so vodotopni sledilci dovolj hidrofobni, da se zadržijo na metakrilatnem nosilcu, ki je šibko hidrofoben zaradi prostih epoksi skupin. Najprej smo določili poroznost in propustnost kolon, saj ti lastnosti vplivata na kromatografsko učinkovitost. Poroznost in propustnost smo določili s spremljanjem prehoda acetona kot sledilca skozi sistem s kolono in brez nje pri različnih pretokih. 
Hidrofobnost nosilcev smo poskušali določiti z uporabo različnih sledilcev, in sicer lizocima, fenilalanina, tirozina, triptofana, butanola, heksanola in plazmidne DNK. Meritve smo izvedli pri različnih koncentracijah (NH$_4$)$_2$SO$_4$ in različnih vrednostih pH, pri čemer smo za spremljanje prehoda sledilcev uporabljali UV-Vis spektrofotometer. 
Pri nobenem od uporabljenih vodotopnih sledilcev ni bilo mogoče zanesljivo dokazati popolnega zadržanja na metakrilatnem nosilcu, ki bi ga lahko pripisali hidrofobnim interakcijam. Hidrofobnost metakrilatnega nosilca tako z uporabljenimi sledilci in eksperimentalnimi pogoji nismo mogli določiti.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-20 11:50:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>185794</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>