<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=185739"><dc:title>Določanje sledi parfumov s pasivnim vzorčenjem</dc:title><dc:creator>Pajntar,	Gaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rijavec,	Tjaša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>hlapne organske spojine</dc:subject><dc:subject>parfum</dc:subject><dc:subject>GC-MS</dc:subject><dc:subject>HiSorb™</dc:subject><dc:subject>SPME</dc:subject><dc:description>Parfumi so kompleksne mešanice hlapnih organskih spojin (HOS), s katerimi se ljudje srečujemo že stoletja, zato nam njihovo razumevanje omogoča vpogled v to, kako se je skozi čas razvijalo dojemanje vonja ter kateri materiali so se uporabljali pri izdelavi parfumov. 
Z uporabo komercialnih parfumov sem optimizirala metodo za analizo HOS s termično desorpcijo sklopljeno s plinsko kromatografijo in masnim spektrometrom (TD-GC-MS), ki se lahko uporabi za preučevanje zgodovinskih parfumov v muzejskih zbirkah. Razvito metodo sem uporabila za analizo parfuma v sledeh, kjer parfuma v tekoči obliki ni bilo več, pri analizi je bila potrjena prisotnost večine HOS navadenih na spletni strani proizvajalca. Ugotavljala sem optimalni čas vzorčenja tako za parfume v tekoči obliki kot tudi za vzorce, ki so v steklenički parfuma prisotni zgolj še kot sledi HOS v plinasti obliki. Namen dela je bil oceniti učinkovitost in stabilnost novejše tehnike vzorčenja HiSorb v primerjavi z že uveljavljeno tehniko SPME. Pri tem se je Hisorb izkazal kot boljša alternativa za shranjevanje vzorcev za daljša časovna obdobja, SPME pa je izkazal boljšo ponovljivostjo rezultatov analize in zmožnostjo detekcije večjega števila HOS.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-19 14:10:06</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>185739</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
