Določitev urbanih gravitacijskih območij središč razvojnih regij Slovenije z večkriterijskim pristopom in Huffovim modelomPevec, Nejc (Avtor) Drobne, Samo (Mentor) Mrak, Gašper (Komentor) diplomske nalogegradbeništvourbana gravitacijska območjasredišča razvojnih regijvečkriterijska analizagravitacijski indeksHuffov modelhierarhična razvrstitevV nalogi smo obravnavali določitev urbanih gravitacijskih območij dvanajstih središč razvojnih regij Slovenije ter njihovo razvrstitev v hierarhične razrede. Uporabljena je bila kombinacija večkriterijske analize z uporabo GIS-orodij in Huffovega modela. Na podlagi desetih funkcij smo iz različnih virov pridobili prostorske in statistične podatke, ki smo jih združili v geobazo podatkov, topološko pregledali, standardizirali in utežili. Na tej osnovi smo izračunali gravitacijski indeks (GI), ki predstavlja mero privlačnosti posameznega središča in hkrati vhodni podatek za Huffov model. Huffov model na podlagi vrednosti GI in razdalj med središči izračuna verjetnost gravitacije posameznih območij k izbranemu središču. Občine in razvojne regije smo pripisali tistemu središču regije, pri katerem je bila izračunana največja verjetnost gravitacije. Na tej podlagi smo določili urbana gravitacijska območja (UGO). Velikost UGO smo izrazili s površino in številom prebivalcev ter jih primerjali s površinami razvojnih oziroma statističnih regij. Središča regij smo nato razvrstili v pet hierarhičnih razredov. Rezultati kažejo na izrazito prevlado Ljubljane, saj k njej gravitira 86 občin, ki obsegajo 56 % površine Slovenije. Urbana gravitacijska območja Maribora in Celja prav tako presegajo meje svojih statističnih regij, medtem ko imajo ostala središča predvsem lokalni vpliv. V najvišji hierarhični razred se uvršča Ljubljana, v drugega Maribor, v tretjega Celje in Kranj, v četrtega Koper, Murska Sobota in Nova Gorica, ostala središča pa v peti hierarhični razred.[N. Pevec]20262026-08-19 08:45:21Diplomsko delo/naloga185725sl