<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=185622"><dc:title>Primerjava laserskega skeniranja in fotogrametrične izmere na primeru grada Grad</dc:title><dc:creator>Žnidarič,	Luka	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kozmus Trajkovski,	Klemen	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Grigillo,	Dejan	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>UAV fotogrametrija</dc:subject><dc:subject>lasersko skeniranje</dc:subject><dc:subject>oblak točk</dc:subject><dc:subject>digitalni model terena</dc:subject><dc:subject>M3C2</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi je bila izvedena primerjalna analiza prostorskih podatkov, pridobljenih iz treh različnih virov, na primeru grada Grad na Goričkem. Obravnavani so bili podatki fotogrametrične izmere in laserskega skeniranja z letalnikom ter podatki Cikličnega laserskega skeniranja Slovenije (CLSS). Namen raziskave je bil oceniti geometrijsko skladnost, celovitost in tematsko točnost posameznih metod zajema ter preveriti njihovo uporabnost pri dokumentiranju kulturne dediščine. Iz opravljenih meritev smo za primerjavo med metodami izdelali georeferenciran in klasificiran oblak točk ter digitalni model terena, ortofoto in 3D model pa smo izdelali kot stranski produkt. Za primerjavo oblakov točk je bila uporabljena metoda M3C2. Primerjavo digitalnih modelov terena smo izvedli z njihovim medsebojnim odštevanjem. Analizirali smo še gostoto oziroma celovitost podatkov na izbranih delih objekta ter pravilnost klasifikacije točk na celotnem oblaku točk. Rezultati so pokazali, da predstavlja metoda laserskega skeniranja z letalnikom prostorsko najbolj enakomeren zajem podatkov. Ugotovljena je bila tudi visoka tematska točnost klasifikacije oblaka točk. Z UAV fotogrametrijo smo pridobili zelo gost oblak točk z dobro zajetimi detajli objekta. Kljub temu so se ponekod pojavile luknje v oblaku točk, kjer podatkov ni bilo. Podatki CLSS so nam predstavljali dober referenčni vir za primerjavo digitalnih modelov terena, saj ima enakomerno gostoto točk v oblaku točk, vendar nižjo prostorsko ločljivost. Raziskava potrjuje, da je najprimernejša metoda za dokumentacijo objekta Grad na Goričkem, ki stoji na razgibanem reliefu obdanem z vegetacijo, lasersko skeniranje z letalnikom.</dc:description><dc:publisher>[L. Žnidarič]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-08-13 12:14:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>185622</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
