<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=185243"><dc:title>Mitizacija Prešernovega "Sonetnega venca"</dc:title><dc:creator>Rac,	Nejc	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Perenič,	Urška	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Snoj,	Vid	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slovenska poezija</dc:subject><dc:subject>France Prešeren</dc:subject><dc:subject>Sonetni venec</dc:subject><dc:subject>literarna kanonizacija</dc:subject><dc:subject>mitizacija</dc:subject><dc:subject>trubadurska ljubezen</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo poskuša razložiti fenomen velikega števila sonetnih vencev v slovenski literaturi kot posledico specifične recepcije Prešernovega »Sonetnega venca«. Pesniki po Prešernu razumejo sonetni venec kot mojstrsko obliko, primerno za upesnjevanje najglobljih pesniških spoznanj. Ta proces imenujemo mitizacija oblike sonetnega venca in ga razlagamo kot tristopenjsko mitsko strukturo po Barthesu, pri kateri je prišlo do progresivne diferenciacije lastnosti konkretnega literarnega dela v pričakovanja, vezana na pesniško obliko. Raziskane so bistvene lastnosti Prešernovega »Sonetnega venca«, ki so omogočile mitizacijo forme, pri čemer je izpostavljeno v eksistencialnih stiskah utemeljeno dojemanje ljubezni. Prešernovo koncepcijo ljubezni do Julije Primic povezujemo s trubadursko dvorsko ljubeznijo in dokazujemo, da je na podlagi »Sonetnega venca« nastala zgodba o Prešernu in Juliji, ki se je umestila v širši mit o avtorju, s tem pa posredno utrdila mitizirani status forme.</dc:description><dc:publisher>[N. Rac]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-30 07:16:27</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>185243</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
