<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=185219"><dc:title>Znanje v kakovostni splošni izobrazbi: pričakovanja osnovnošolskih učiteljev</dc:title><dc:creator>Zorčič,	Hana Neli	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovač Šebart,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mažgon,	Jasna	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kakovostna splošna izobrazba</dc:subject><dc:subject>znanje v kakovostni splošni izobrazbi</dc:subject><dc:subject>osnovna šola</dc:subject><dc:subject>učitelji tretjega triletja osnovne šole</dc:subject><dc:subject>pričakovanja učiteljev</dc:subject><dc:subject>učni načrti.</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi obravnavamo kakovostno splošno izobrazbo, pomen znanja v njej in pričakovanja učiteljev tretjega triletja osnovne šole glede usvajanja znanja učencev. V teoretičnem delu smo predstavili vlogo šole, pri čemer smo izhajali iz razumevanja, da je temeljna naloga šole prenos skozi zgodovino akumuliranega znanja. V nadaljevanju smo obravnavali humanistični koncept splošne izobrazbe in spremembe v razumevanju znanja v kakovostni splošni izobrazbi, ki se vse pogosteje povezuje z neposredno uporabnostjo, kompetencami, trgom dela in prihodnjo zaposljivostjo. Predstavili smo tudi zakonodajni in kurikularni okvir osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji, zlasti pomen ciljev in standardov znanja v učnih načrtih.
V empiričnem delu smo raziskovali, kako učitelji tretjega triletja osnovne šole razumejo kakovostno splošno izobrazbo in pomen znanja v njej, kako presojajo cilje in standarde znanja v učnem načrtu predmeta, ki ga poučujejo, ter kakšna pričakovanja naslavljajo na učence glede usvajanja znanja in uporabe učnih gradiv. Raziskava je bila izvedena z anketnim vprašalnikom na vzorcu 152 učiteljev iz treh statističnih regij: koroške, savinjske in podravske Rezultati so pokazali, da deklarativna stališča učiteljev o pomenu znanja v kakovostni splošni izobrazbi niso povsem usklajena z njihovimi presojami učnih načrtov, načrtovanjem in izvajanjem pouka in pričakovanji, ki jih naslavljajo na učence. V njihovih presojah in pričakovanjih se namreč kaže premik v smeri uporabnosti znanja ter težnja po večjem vključevanju vsebin, povezanih s potrebami trga dela in prihodnjo zaposljivostjo.
Ugotovitve zato odpirajo vprašanje, katera znanja se v okviru kakovostne splošne izobrazbe postavljajo v ospredje in kako ta prispevajo k oblikovanju kritičnega, avtonomnega in odgovornega posameznika.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-29 07:45:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>185219</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
