<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=185172"><dc:title>Škofija za večnost: škofija Dunajsko Novo mesto kot nagrobna škofija cesarja Friderika III.</dc:title><dc:creator>Vodopivec,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerše,	Sašo	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Friderik III.</dc:subject><dc:subject>škofija Dunajsko Novo mesto</dc:subject><dc:subject>nagrobna škofija</dc:subject><dc:description>Sredi 15. stoletja je Frideriku III. uspelo narediti pomemben korak naprej pri ustanovitvi lastnih deželnih škofij (Landesbistum). Leta 1469 je bila ustanovljena škofija Dunajsko Novo mesto, ki pa zaradi svoje majhnosti in šibke gmotne podlage Frideriku ni mogla služiti kot učinkovito orodje za krepitev deželnoknežje in cesarske oblasti v razmerju do mogočnih starih škofij. Friderikove vzgibe za njeno ustanovitev je zato treba iskati drugje. Magistrska naloga na podlagi analize ustanovitvenih dokumentov Friderikovih cerkvenih ustanov v Dunajskem Novem mestu zagovarja tezo, da je cesar škofijo ustanovil kot svojo nagrobno škofijo, tj. institucijo, ki bi z molitvami, priprošnjami in rednim bogoslužjem skrbela za večni blagor njegove duše ter ohranjala njegov spomin. Kot odgovor na vprašanje, zakaj je bil Friderik nazadnje pokopan na Dunaju, naloga vzpostavi analitično razlikovanje med krajem pokopa in krajem spomina. Ta dvojnost omogoča razlago, zakaj je Friderikov sin Maksimilijan očeta pokopal v dunajski cerkvi sv. Štefana, ki je imela večji simbolni pomen za habsburško dinastično reprezentacijo, ne da bi s tem izničil pomen Dunajskega Novega mesta kot osrednjega kraja spomina na Friderika.</dc:description><dc:publisher>M. Vodopivec</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-26 07:15:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>185172</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
