Vpliv kronične nestabilnosti gležnja na biomehaniko spodnjega uda - pregled literatureMaček, Karla (Avtor) Vauhnik, Renata (Mentor) Stražar, Klemen (Recenzent) diplomska delafizioterapijakronična nestabilnost gležnjabiomehanikaspodnji udgibalne nalogeUvod: Kronična nestabilnost gležnja je patološko stanje, ki se pogosto pojavi kot posledica neustrezne rehabilitacije in posledičnih ponavljajočih se zvinov gležnja. Spremljajo jo proprioceptivne in nevromišične spremembe, občutek nestabilnosti sklepa, lahko tudi bolečina. Najpogosteje se pojavi pri mlajši aktivni populaciji ter lahko vodi v zmanjšanje telesne aktivnosti in slabšo kakovost življenja. Predvidevamo, da v ta namen posamezniki razvijejo kompenzatorne spremembe ne le gležnja, temveč celotne spodnje kinetične verige. Namen: Namen pregleda je bil ugotoviti, ali do biomehanskih sprememb pri posameznikih s kronično nestabilnostjo gležnja res prihaja, in če prihaja, do kakšnih. Metode dela: Iskanje ustreznih člankov je bilo izvedeno v podatkovnih bazah PubMed in PEDro z uporabo ključnih besed »chronic ankle instability AND biomechanics in lower limb biomechanics«. Vključitveni kriteriji so zajemali raziskave v angleškem jeziku, objavljene v zadnjih 15 letih, ki so primerjale biomehaniko spodnjega uda med posamezniki s kronično nestabilnostjo gležnja in zdravimi posamezniki. Izključitveni kriteriji so zajemali metaanalize in preglede literature ter vsebinsko neustrezne raziskave. Rezultati: Z upoštevanjem vključitvenih in izključitvenih kriterijev je bilo v pregled vključenih pet raziskav. Avtorji so v njih preučevali spremembe v kinetiki, kinematiki in mišični aktivnosti med različnimi gibalnimi nalogami. Analiza rezultatov je pokazala veliko variabilnost opaženih sprememb v gležnju, kolenu in kolku ter pripadajočih mišicah. Razprava in zaključek: Kljub veliki variabilnosti rezultatov lahko zaključimo, da do sprememb v biomehaniki pri posameznikih s kronično nestabilnostjo gležnja verjetno prihaja, vendar so neenotne. Sklepamo lahko, da je uporaba kompenzacijske strategije odvisna od zahtevnosti naloge, pa tudi od vsakega posameznika in specifičnih deficitov, ki so pri njem najbolj izraženi. V prihodnje bi bilo smiselno poenotiti metodologijo in izbrati večje vzorce za bolj reprezentativne rezultate.[K. Maček]20262026-07-24 08:09:01Diplomsko delo/naloga185142sl