<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=185106"><dc:title>Spremljanje gibalnega razvoja otrok v vrtcih</dc:title><dc:creator>Kovač,	Neja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Videmšek,	Mateja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Glavač,	Ana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gibalni razvoj</dc:subject><dc:subject>predšolski otroci</dc:subject><dc:subject>spremljanje</dc:subject><dc:subject>vzgojitelji</dc:subject><dc:subject>merski instrumenti</dc:subject><dc:description>Spremljanje gibalnega razvoja predstavlja pomemben del strokovnega dela vzgojiteljev, saj omogoča vpogled v otrokov napredek, načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela ter zgodnje prepoznavanje morebitnih razvojnih odstopanj. Namen magistrskega dela je bil raziskati spremljanje gibalnega razvoja otrok v slovenskih javnih vrtcih. Zanimalo nas je, kako pogosto, na kakšen način in s kakšnim namenom vzgojitelji spremljajo gibalni razvoj otrok, katere ovire pri tem zaznavajo ter ali se njihove prakse razlikujejo glede na delovno dobo, izobrazbo in prisotnost športnega pedagoga v vrtcu. Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Podatki so bili zbrani z anketnim vprašalnikom na priložnostnem vzorcu 269 vzgojiteljev slovenskih javnih vrtcev. Rezultati kažejo, da je spremljanje gibalnega razvoja v slovenskih vrtcih uveljavljeno in ga vzgojitelji prepoznavajo kot pomemben del svojega strokovnega dela. V praksi najpogosteje poteka sproti, med vsakodnevnimi dejavnostmi, ter temelji predvsem na različnih oblikah opazovanja, medtem ko so posamezne merske naloge in standardizirani merski instrumenti uporabljeni redko. Čeprav večina vzgojiteljev uporablja več različnih metod spremljanja, gre pretežno za kombiniranje različnih opazovalnih pristopov. Kot najpomembnejše ovire pri spremljanju so anketiranci izpostavili pomanjkanje časa in neustrezne prostorske pogoje, kot najpomembnejše oblike podpore pa dodatna strokovna izpopolnjevanja, strokovno svetovanje in zaposlitev športnega pedagoga v vrtcu. Analize razlik so pokazale, da delovna doba, izobrazba in prisotnost športnega pedagoga praviloma niso povezane z različnimi praksami spremljanja gibalnega razvoja otrok; izjema so bile posamezne statistično značilne razlike, povezane z delovno dobo vzgojiteljev. Ugotovitve raziskave kažejo na potrebo po bolj sistematičnem spremljanju gibalnega razvoja otrok ter razvoju enostavnih, standardiziranih, širše dostopnih in praktično izvedljivih merskih instrumentov, ki bi omogočili kakovostnejše, objektivnejše in primerljivejše spremljanje v slovenskih vrtcih.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-23 07:15:21</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>185106</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>