<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=185068"><dc:title>Osebnostne lastnosti kot napovedniki zaščite zasebnosti na internetu</dc:title><dc:creator>Fatur,	Laura	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zager Kocjan,	Gaja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bartol,	Jošt	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>varstvo osebnih podatkov</dc:subject><dc:subject>vedenje na spletu</dc:subject><dc:subject>petfaktorski model osebnosti</dc:subject><dc:subject>motivacija</dc:subject><dc:subject>namera za vedenje</dc:subject><dc:description>Četudi številni uporabniki interneta izražajo precejšnjo zaskrbljenost za svojo zasebnost na internetu, pogosto ne izvajajo potrebnih ukrepov za njeno zaščito. Da bi pojasnili razloge za opaženo neskladje, so pretekle raziskave že opredelile vrsto dejavnikov, ki določajo uporabnikovo zaščito zasebnosti na internetu. Še nobena študija pa ni empirično preverjala modela, ki bi združil temeljne osebnostne, kognitivne in motivacijske dejavnike v celostno razlago oblikovanja zaščitnega vedenja. Pričujoča magistrska raziskava je poskušala nasloviti to vrzel tako, da je v skladu s teorijo motivacije za zaščito integrirala pretekle ugotovitve v konceptualni model zaščite zasebnosti internetnih uporabnikov ter ga preverila na verjetnostnem vzorcu polnoletnih uporabnikov interneta (N = 574) z uporabo modeliranja strukturnih enačb. Skladno s teoretičnimi izhodišči smo pričakovali, da temeljne osebnostne lastnosti določajo zaščito zasebnosti na internetu, in sicer tako, da neposredno učinkujejo na skrbi za zasebnost in samoučinkovitost pri zaščiti zasebnosti, te pa nato prek spodbujanja oz. zaviranja razvoja namere za zaščito zasebnosti in zasebnostnega cinizma vodijo v dejansko zaščitno vedenje oz. odsotnost tega. Empirični rezultati delno podpirajo postavljeni model. Osebnost se je res pokazala kot pomemben dejavnik zaščite zasebnosti na internetu, vendar njen učinek ni bil omejen zgolj na začetno fazo procesa oblikovanja zaščitnega vedenja. Vseh velikih pet osebnostnih lastnosti z izjemo ekstravertnosti je imelo pomembno vlogo, vendar v različnih fazah procesa, pri čemer predstavljajo skrbi za zasebnost, samoučinkovitost in namera za zaščito, ne pa tudi zasebnostni cinizem, mediatorje učinkov posameznih osebnostnih lastnosti na zaščito zasebnosti. Rezultati magistrske raziskave poglabljajo razumevanje kompleksnih psiholoških mehanizmov, ki spodbujajo ali zavirajo zaščito zasebnosti internetnih uporabnikov, in osvetljujejo vlogo osebnosti med celotnim procesom oblikovanja zaščitnega vedenja. Hkrati ugotovitve pripomorejo k prepoznavanju značilnosti uporabnikov, ki so najdovzetnejši za neprilagojene odzive na grožnje zasebnosti na internetu, ter ponujajo smernice za razvoj učinkovitejših, na dokazih temelječih ukrepov za zaščito zasebnosti.</dc:description><dc:publisher>[L. Fatur]</dc:publisher><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-22 07:16:16</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>185068</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
