Dokumentarno gledališče: možnosti obravnave pri književnem pouku slovenščine v gimnazijiFerizović, Hana (Avtor) Pezdirc Bartol, Mateja (Mentor) dokumentarno gledališčedidaktika slovenščinegimnazijaČlovek v morjudekliciAnhovoBoško in AdmiraMagistrsko delo raziskuje možnosti obravnave dokumentarnega gledališča pri književnem pouku slovenščine v gimnaziji. V teoretičnem delu se najprej osredotočim na gledališče in šolski prostor. Predstavim pomen kulturno-umetnostne vzgoje in gledališke pedagogike. V nadaljevanju podrobneje pregledam gimnazijski učni načrt za slovenščino, pri čemer se osredotočim na prisotnost dramatike in gledališča. Ugotavljam, da se dijaki in dijakinje srečujejo pretežno s kanoniziranimi dramskimi besedili in uprizoritvami, medtem ko so sodobne gledališke prakse v šolskem prostoru redkeje obravnavane, čeprav bi lahko pomembno prispevale k vzgoji kultiviranega bralca oziroma gledalca. Kot zanimivo možnost izberem dokumentarno gledališče, ki je v zadnjem času še posebej v razmahu. V nadaljevanju opredelim dokumentarno gledališče, predstavim glavne značilnosti in pojavnost v slovenskem gledališkem prostoru. V praktičnem delu izberem štiri slovenske dokumentarne uprizoritve, ki bi jih lahko obravnavali v gimnaziji, in jih podrobno analiziram. Izbrane uprizoritve so Človek v morju, deklici, Anhovo in Boško in Admira. Vsaka izmed njih dokumentarno gradivo na svoj način preoblikuje v unikaten gledališki dogodek. Opazujemo osebno pričevanje preživelega, avtobiografsko izkušnjo mlade dramatičarke, tragično izkušnjo slovenskega naselja ter intimno zgodbo para, ki je zaradi medijske obdelave pridobila mednarodne razsežnosti. Na podlagi analiz izbranih uprizoritev oblikujem priprave na ogled in refleksije po ogledu, ki so v obliki učnih priprav. Vsebujejo učne oblike, metode, cilje in potek didaktične komunikacije.[H. Ferizović]20262026-07-22 07:16:04Magistrsko delo/naloga185067sl