<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184970"><dc:title>Mejni režimi in perspektiva abolicije</dc:title><dc:creator>Vrhovnik,	Zala	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Cvar,	Nina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vidmar,	Igor	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>mejni režim</dc:subject><dc:subject>nekropolitika</dc:subject><dc:subject>ljudje na poti</dc:subject><dc:subject>geografija abolicije</dc:subject><dc:description>V svoji magistrski nalogi analiziram mejni režim Evropske unije na primeru balkanske poti in Sredozemlja z njegovimi mehanizmi ter vizijo njegovega konca. V nalogi izhajam iz predpostavke, da kolonializem ni pretekla zgodovinska družbena forma, pač pa struktura dominacije in izkoriščanja, v kateri je utemeljen tudi sodobni sistem oblasti. Element tega sodobnega sistema oblasti predstavlja evropski mejni režim, ki ga opredelim kot nekropolitičnega, elastičnega, razrednega in arbitrarnega, kot njegove temeljne mehanizme pa nasilje, eksternalizacijo, sekuritizacijo in kriminalizacijo. Kot zgodovinski boj proti kolonialni oblasti opredelim abolicionistični boj za odpravo sužnjelastništva in trgovine s sužnji ter trdim, da lahko izkušnja zgodovinskega boja proti preteklemu kolonialnemu režimu služi kot vizija boja za pravico do gibanja, bivanja in vračanja v še vedno kolonialno razdeljenem svetu. V zaključku poglavja pokažem, da abolicija ni zgolj analitični okvir ali utopična vizija, temveč živa praksa, ki se odraža v morju različnih akcij, ki ustvarjajo majhne in večje geografije abolicije.</dc:description><dc:publisher>[Z. Vrhovnik]</dc:publisher><dc:date>2025</dc:date><dc:date>2026-07-19 07:15:50</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184970</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
