<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=184944"><dc:title>Krvne maščobe, vnetje in hemostaza ter računalniškotomografska  (CT) slika koronarne ateroskleroz</dc:title><dc:creator>Poropat Flerin,	Tadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jug,	Borut	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>ateroskleroza</dc:subject><dc:subject>CCTA</dc:subject><dc:subject>krvne maščobe</dc:subject><dc:subject>vnetje</dc:subject><dc:subject>hemostaza</dc:subject><dc:description>Uvod
Računalniška tomografska koronarografija (CCTA) omogoča natančno neinvazivno oceno prisotnosti, obsega in sestave aterosklerotičnih plakov. Ateroskleroza je kompleksen proces, v katerega so vključeni presnovni, vnetni in hemostatski dejavniki. V zadnjem desetletju se pozornost usmerja na naprednejše biološke označevalce motene presnove krvnih maščob, vnetja in hemostaze, ki lahko omogočijo zgodnje prepoznavanje posameznikov z višjim tveganjem za napredovanje bolezni. Namen doktorske naloge je bil oceniti povezavo med novimi biološkimi označevalci presnove lipidov (HDL2, HDL3, sdLDL), vnetja (hsCRP), oksidativnega statusa (TAS) in hemostaze (OHP, OCP, OFP) ter prisotnostjo, obsegom in sestavo aterosklerotičnih plakov, določenih s CCTA, ter ovrednotiti njihov pomen pri napovedovanju pomembnih srčno-žilnih dogodkov (MACE).
Metode
V prospektivno kohortno raziskavo smo vključili 181 zaporednih bolnikov z majhno do zmerno pretestno verjetnostjo za koronarno bolezen (povprečna starost 61 let, 50 % žensk). Pri preiskovancih smo opravili CCTA (na 128-rezinskem dvoenergijskem CT-aparatu) ter sočasno določili koncentracije HDL2, HDL3, sdLDL, hsCRP, TAS, CHP, CKP in CFP. Ocenili smo kalcijevo breme (CACS), število prizadetih segmentov (SIS), število zoženih segmentov (SSS) in sestavo plakov (lipidni, fibrotični, kalcificirani del). Bolnike smo spremljali najmanj dve leti za pojavnost MACE (srčna smrt, neusdoni infarkt, nenačrtovana revaskularizacija). Rezultate smo validirali v večji neodvisni retrospektivni kohorti 750 bolnikov (povprečna starost 61 let, 54 % žensk).
Rezultati
Ocena CACS je bila možna pri 175 bolnikih, CCTA pri 156 bolnikih, analiza plakov pa na 593 segmentih žil, pri čemer so bili plaki prisotni v 116 segmentih.
HDL3 je bil dosledno in statistično značilno obratno povezan s CACS (ρ = −0,35, p &lt; 0,001), SIS (ρ = −0,360, p &lt; 0,001) in SSS (ρ = −0,362, p &lt; 0,001) ter z deležem in volumnom kalcificiranih, fibrotičnih in lipidno bogatih plakov (ρ = −0,20 do −0,22, p &lt; 0,001). V regresijskih modelih je bil HDL3 najmočnejši zaščitni napovednik CACS (β = −11,6; p &lt; 0,001) ter obsega in stopnje ateroskleroze (SIS IRR = 0,647; SSS IRR = 0,579; p &lt; 0,001), kar je potrdila tudi ničelno napihnjena negativna binomska regresija (CACS IRR = 0,65; 95 % IZ 0,44–0,96; p = 0,028). Povezave HDL3 so ostale statistično značilne tudi po prilagoditvi za starost, spol in SCORE2 (CACS β = −0,58, p = 0,001; SIS β = −0,250; SSS β = −0,340; p &lt; 0,001). HDL2 je kazal šibkejše negativne povezave s CACS (ρ = −0,18, p = 0,015), SIS (ρ = −0,137, p = 0,087) in SSS (ρ = −0,129, p = 0,109) ter manj dosledno z deležem plakov. V regresijskih modelih je HDL2 pokazal šibkejši zaščitni učinek, statistično značilen le pri obsegu in stopnji ateroskleroze (SIS: IRR = 0,780, p = 0,043; SSS: IRR = 0,725, p = 0,030), medtem ko povezava s CACS po prilagoditvi ni bila značilna. TAS je bil pozitivno povezan s CACS (ρ = 0,35, p &lt; 0,001), SSS (ρ = 0,323, p &lt; 0,001), SIS (ρ = 0,335, p &lt; 0,001) in z vsemi tipi plakov (ρ = 0,17–0,19, p &lt; 0,001). V regresijskih modelih je bil TAS pozitiven za CACS in SSS, vendar po prilagoditvi za starost, spol in SCORE2 ni ostal statistično značilen. Ostali biološki označevalci (sdLDL, hsCRP, CHP, CKP, CFP) niso izkazali statistično značilnih povezav s CACS, SIS, SSS ali sestavo plakov.
V prospektivni kohorti je bilo v medianem obdobju 1794 dni zabeleženih 12 MACE (6,6 %). Najmočnejši napovednik dogodkov je bil obseg ateroskleroze (SIS: HR = 1,87, 95 % IZ 1,30–2,67, p &lt; 0,001; SSS: HR = 1,56, 95 % IZ 1,07–2,27, p = 0,021). Med biološkimi označevalci je statistično napovedno vrednost pokazal le sdLDL (HR 1,38, 95 % IZ 1,01–1,89, p = 0,043). V retrospektivni validacijski kohorti so kazalniki obsega in stopnje ateroskleroze na CCTA (SIS, SSS, obstruktivna bolezen) ohranili napovedno vrednost za MACE z zelo dobro diagnostično natančnostjo (AUC 0,77).
Zaključki
HDL3 je močno in robustno obratno povezan s kalcijevim bremenom, obsegom in sestavo aterosklerotičnih plakov, kar potrjuje njegovo zaščitno vlogo v procesu ateroskleroze. HDL2 je pokazal šibkejše, a podobno usmerjene zaščitne učinke, medtem ko vnetni, koagulacijski in fibrinolitični označevalci ne kažejo značilne povezave z zgodnjo koronarno aterosklerozo, ki jo ocenimo s CCTA. Obseg ateroskleroze (število prizadetih in zoženih segmentov) je najmočnejši neodvisni napovednik srčno-žilnih dogodkov. Naši izsledki poudarjajo pomen kvantitativne ocene koronarne ateroskleroze s CCTA ter izpostavljajo HDL3 kot ključni ateroprotektivni označevalec koronarne ateroskleroze in srčno-žilnega tveganja.</dc:description><dc:date>2026</dc:date><dc:date>2026-07-18 07:15:14</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>184944</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
