Obredi ob smrti v katolištvu in šintoizmu ter vpliv na vsakdanje življenjeSever Tručl, Naja (Avtor) Vodičar, Janez (Mentor) smrtkatolištvošintoizempogrebni obredivsakdanje življenjeMagistrska naloga obravnava razumevanje smrti v katoliški in šintoistični religijski tradiciji ter analizira, kako teološki koncepti, pogrebni obredi in vrednostni sistemi obeh religij vplivajo na oblikovanje vsakdanjega življenja vernikov. Smrt je predstavljena kot osrednji antropološki in religijski pojav, ki presega biološko razsežnost ter strukturira odnos do telesa, družine, skupnosti in končne usode človeka. Namen raziskave je osvetliti, kako različna religijska pojmovanja smrti oblikujejo etične odločitve, medgeneracijske vezi in kolektivni spomin. V prvem delu je analiziran katoliški pogled na smrt, utemeljen v Kristusovi smrti in vstajenju ter eshatološkem upanju na večno življenje. Pogrebni obredi, zakramentalno življenje in vloga družine kot »domače Cerkve« kažejo, da katoliško razumevanje smrti oblikuje spoštovanje telesa, občestveno povezanost med živimi in mrtvimi ter moralno odgovornost posameznika. Drugi del obravnava šintoistični pogled na smrt kot stanje ontološke nečistosti (kegare), ki zahteva ritualno očiščenje, ter kot proces transformacije umrlega v prednika (kami). Obredi prenosa duha, spominske tablice in domači oltarji utrjujejo družinsko kontinuiteto ter ohranjajo trajno vez med generacijami. Primerjalna analiza pokaže temeljne ontološke razlike med tradicijama, hkrati pa potrdi, da obe religiji smrt umeščata v središče družbenega in vrednostnega sistema. Ugotovitve potrjujejo hipotezo, da religijsko razumevanje smrti kljub sodobnim družbenim spremembam še vedno pomembno vpliva na življenjski slog, družinsko organizacijo in identiteto vernikov.[N. Sever Tručl]20262026-07-17 09:00:22Magistrsko delo/naloga184924sl